Pesnik – častni občan Ljubljane
Umetnik iz Pirana
Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Pesnik, pripovednik in urednik Josip Stritar se je rodil leta 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah. Na Dunaju je študiral klasično filologijo in bil tam v profesorski službi vse do upokojitve. Čeprav je bil Levstikov prijatelj in eden izmed vodilnih mladoslovencev, je bil v primerjavi s sodobniki izjema. Bil je gosposki, svetovljanski, razgledan, hkrati pa glede novih literarnih tokov konservativen. Stritar je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike. Ukvarjal se je s pesništvom, pripovedništvom, dramatiko, slovstveno kritiko, satiro in mladinskim pripovedništvom. Ustvarjal je v obdobju med Jenkom in Gregorčičem, v svoji dobi pa je zaradi izoblikovanosti veljal za vodilnega slovenskega pesnika. Pomembno vrednost ohranjata predvsem njegova esejistična in kritična proza. Čeprav je precejšen del svojega življenja preživel na Dunaju, je Ljubljana Josipu Stritarju ob njegovi 70-letnici podelila naslov častnega meščana in eno izmed ulic v starem delu mesta, Špitalsko, poimenovala po njem.
Pravnik Uroš Žun je v času pred drugo svetovno vojno delal kot obmejni policijski komisar v Mariboru. Mesto je tedaj postalo pomembna točka judovskih beguncev, ki so zlasti po priključitvi Avstrije leta 1938 bežali pred nacističnim nasiljem. Leta 1940 je iz Beograda prišel ukaz, da obmejni komisarji beguncem ne smejo več dovoliti prehoda meje. Žun kljub zagroženi kazni teh navodil ni upošteval in je še naprej pomagal judom. Tako je pomagal tudi šestnajstim judovskim dekletom. *Posnetek Je povedal zgodovinar dr. Marjan Toš iz Lenarta v Slovenskih goricah. Ob zasedbi Jugoslavije so nacisti za Žunom razpisali tiralico, vendar se je z lažnimi dokumenti uspešno umaknil najprej v Zagreb, nato v Bosno in pozneje v Trst. Po vojni je bil profesor na Ekonomski srednji in Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Leta 1986 je država Izrael na predlog rešenih judovskih deklet, tedaj že babic, ime Uroša Žuna vklesala v kamnit Zid pravičnikov v muzeju Jad Vašemu in ga posthumno razglasila za Pravičnika med narodi. Pravnik Uroš Žun se je rodil pred 120 leti (1903) v Radovljici.
Na današnji dan leta 1908 se je na Škofijah rodil slikar Herman Pečarič. Njegovo slikarstvo lahko razdelimo na tri samostojna poglavja: na čas predvojnega amaterskega uvajanja v umetnost, na slikarsko in vsebinsko zaokrožen opus del iz vojnega ujetništva in na povojno krajinarsko motiviko. Pečarič je leta 1950 diplomiral na Akademiji za likovne umetnosti v Beogradu, nato pa se je vrnil v slovensko Istro. Živel in ustvarjal je v Piranu, kjer so mu leta 1999 uredili spominsko galerijo.
Stanovsko organizacijo slovenskih in hrvaških katoliških duhovnikov na Primorskem, Zbor svečenikov svetega Pavla, so ustanovili leta 1899. Med prvo svetovno vojno je njeno delo zamrlo, ponovno pa so jo oživili januarja leta 1920. V naslednjih letih je Zbor svečenikov svetega Pavla postal pobudnik narodnokulturne dejavnosti katoliško usmerjene inteligence v Julijski krajini. Nastopal je proti asimilacijskim namenom italijanske oblasti ter si prizadeval za ustanovitev samostojne slovanske nadškofije v Italiji. Pri krajevnih cerkvenih in posvetnih oblasteh ter pri rimski vladi je posredoval v obrambo slovenske in hrvaške narodne manjšine. Na današnji dan leta 1920 so predstavniki Zbora svečenikov svetega Pavla s predstavniki hrvaške duhovščine v Istri v Vatikanu papežu Benediktu Petnajstemu izročili spomenico, s katero so ga podrobneje seznanili z italijanskim zatiranjem slovenske duhovščine. Papež je bil takrat edini med vladarji, ki je podprl teptane verske brate v Primorju, vendar so oblasti rabo slovenščine prepovedale povsod, razen pri bogoslužju v slovenskih cerkvah.
