Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev
Naš mednarodno uveljavljeni montanist
Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Duhovnik, socialni delavec in pisatelj Evgen Blankin velja za pomembnega duhovnega voditelja in organizatorja gospodarskega življenja Slovencev v Benečiji. Prijateljeval je z Ivanom Trinkom in bil kaplan v Arbeču in do smrti župnik v San Giorgiu Maggiore pri Vidmu, kjer se je posvetil gospodarsko-socialnemu delu. Pospeševal je zadružništvo ter ustanavljanje kmečkih hranilnic in posojilnic. Leta 1903 je v Vidmu ustanovil prvo Delavsko hranilnico in posojilnico. V katoliških dnevnikih je pisal o kmetijstvu, kmečkih in delavskih posojilnicah in hranilnicah ter o zavarovalništvu. Med prvo svetovno vojno je pomagal revežem in beguncem. Duhovnik Evgen Blankin, po katerem se imenuje leta 1996 ustanovljeno združenje v Špetru, se je rodil pred 160. leti (1863) v Bijačah v Benečiji.
Rudarski strokovnjak Jože Duhovnik je iz montanistike doktoriral leta 1942 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je delal kot pomočnik glavnega geologa v rudniku v Zvečanu blizu Kosovske Mitrovice, po njej pa je do leta 1982 na ljubljanski tehniški fakulteti predaval kristalografijo, mineralogijo, petrografijo, diferenciacijo magme in geologijo nafte. Bil je strokovni in nato znanstveni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter strokovni sodelavec pri sestavljanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Objavil je vrsto člankov in razprav s področja mineralogije, petrografije in vede o rudiščih. Leta 1966 je na povabilo organizacije UNESCO sodeloval v New Yorku na simpoziju o nastanku plastovitih rudišč svinca, cinka, barita in fluorita. Jože Duhovnik se je rodil pred 110 leti (1913) v Medvodah.
Klasični filolog Jože Košar je bil gimnazijski profesor, urednik in direktor založbe Obzorja v Mariboru. Kot urednik in založnik je dajal prednost domačim ustvarjalcem in začetnikom. Izdajal je tudi dela, ki jih v šestdesetih in sedemdesetih letih ni hotela ali si ni upala izdati nobena druga slovenska založba. Založba Obzorja je v času njegovega vodenja konec leta 1967 ustanovila tudi prvo slovensko glasbeno založbo z imenom Helidon. Prva slovenska proizvodnja vinilnih plošč je v Helidonu, ki je deloval na Jami v ljubljanski Šiški, stekla 7. marca 1968.
Leta 1990 je slovenska skupščina sprejela ustavne amandmaje k ustavi Socialistične republike Slovenije, s katerimi so iz imena države odstranili besedo "socialistična", država se je tako uradno preimenovala v Republiko Slovenijo. Isti dan je skupščina sprejela tudi sklep, naj slovenski državljani vojaški rok služijo v Sloveniji. Amandmaji k ustavi so tudi določali, da se v celotnem besedilu ustave Socialistične republike Slovenije uporablja ime Republika Slovenija. Konec septembra 1990 jim je sledilo še nekaj amandmajev, ki so med drugim določali, da se v Republiki Sloveniji ne uporabljajo zvezne določbe, ki niso v skladu z ustavo Republike Slovenije, ter da slovenska skupščina z zakonom ureja način služenja vojaškega roka, druga vprašanja vojaške obveznosti in teritorialno obrambo.
