Dunajski škof slovenskega rodu
Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja
Ljudska pisateljica in njeno delo
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, tudi Georg von Slatkonia, je bil dunajski škof slovenskega rodu. Med drugim je ustanovil zbor kapelskih dečkov, pozneje znameniti zbor dunajskih dečkov. V svojem času je v avstrijsko prestolnico povabil več najboljših glasbenikov svoje dobe in je zanje verjetno tudi skladal. Cesar Maksimilijan I. mu je večkrat zaupal zaupne naloge, v zahvalo pa mu je podaril posesti, nekaj tudi na Kranjskem. Jurij Slatkonja si je dal v svoj grb postaviti zlatega konja, od tod izhaja etimologija njegovega priimka, namreč iz besed slat v pomenu zlat ter konj. Po doslej znanih podatkih je tudi prvi Slovenec s svojim knjižnim znamenjem ali ekslibrisom. Bil je velik ljubitelj matematike in fizike, matematik sodobnik Andrej Perlah mu je posvetil svoje prve efemeride, preračunane za dunajski poldnevnik. Glasbenik in humanist Jurij Slatkonja, prvi škof, ki je bil posvečen v dunajski stolnici Svetega Štefana, se je rodil leta 1456 v Ljubljani.
Pred 130 leti (1893) se je v Rušah rodil pesnik, publicist in ravnatelj Študijske knjižnice v Mariboru Janko Glazer. Naslovi njegovih pesniških zbirk so Pohorske poti, Čas kovač, Ob jesenskem ekvinokciju, Pesmi in napisi ter Pohorje. Glazer velja za naslednika slovenske moderne, v njegovi impresionistični liriki pa se zrcali domača pokrajina, zato velja za "pesnika Pohorja. *Posnetek Leta 1926 se je zaposlil v mariborski Študijski knjižnici, današnji Univerzitetni knjižnici Maribor. Spodbujal je sodelovanje in menjavo gradiva z današnjo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Leta 1931 je prevzel naloge ravnatelja in v tej vlogi ostal – razen ko je bil v izgnanstvu med drugo svetovno vojno – vse do upokojitve leta 1959. Še vrsto let po upokojitvi se je posvečal predvsem domoznanskemu delu ter knjižnico povezal z mariborskimi visokošolskimi zavodi, poznejšo univerzo. Literarni zgodovinar, pesnik in bibliotekar Janko Glazer velja za osrednjo osebnost mariborskega knjižničarstva.
Ljudska pisateljica Erna Meško je v Ljubljani končala srednjo trgovsko šolo in se poročila z nečakom pisatelja Frana Ksaverja Meška; z možem sta se posvetila kmetovanju in imela devet otrok. Leta 1962 sta kot ljubitelja gora ustanovila planinsko društvo. Erna Meško se je oglašala v različnih časopisih in na radiu, predvsem pa je rada pisala za Planinski vestnik. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta bili knjigi, v katerih je opisala vrsto ljudi, ki jih je srečevala v življenju. Leta 1985 je izšla knjiga »Rada bi vam povedala«, leta 1992 pa druga z naslovom »Še bi vam rada povedala«. Za svoje delo je dobila plaketo občine Ormož, Planinska zveza Slovenije pa jo je odlikovala s svojim najvišjim priznanjem. Erna Meško se je rodila leta 1911 v Lóperšicah pri Ormožu.
Franc Sever se je pozimi 1941 pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in vstopil v Grosupeljsko četo. Bojeval se je v II. štajerskem bataljonu in II. štajerski grupi odredov, sodeloval je v bojih te grupe pri Turjaku, na Pugledu, Jančah, na Notranjskem, v Dolomitih, na Gorenjskem, Štajerskem in v sklepnih vojaških operacija druge svetovne vojne pri nas – na Koroškem. *Posnetek Do januarja 1944 je bil komisar Cankarjeve brigade, potem je na Koroškem ustanovil Vzhodni koroški odred in postal njegov komisar. Ob koncu januarja 1945 je bil postavljen za poveljnika operativnega štaba Šlandrove in Zidanškove brigade. Marca je iz obroča 14. SS-divizije 'Galicija' z obkoljene Menine planine popeljal 500 sobork in soborcev. Osvoboditev je dočakal na Koroškem kot major Jugoslovanske armade in bil pozneje premeščen v Vojvodino. Kmalu je bil poslan na šolanje v Sovjetsko zvezo, po vrnitvi v domovino pa je končal še vojaško letalsko akademijo in služboval kot načelnik lovske letalske divizije na letališču Batajnica pri Beogradu in postal tudi poveljnik tega letalskega oporišča. Po izstopu iz vojaške službe je bil direktor podjetja Inex Adria. Franc Sever - Franta, nosilec partizanske spomenice 1941, se je rodil pred 100 leti (1923) v Šent Juriju pri Grosupljem.
