Véliki tolminski punt
Več kot le alpinist
Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1713 se je začel véliki tolminski punt, zadnji večji upor zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi. Kljub začetnim uspehom uporni kmetje niso mogli biti kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je nekajmesečni tolminski punt zatrla zelo maščevalno in surovo.
Pred 130 leti (1893) se je na Jesenicah rodil alpinist Joža Čop, ki je po tragični smrti Klementa Juga leta 1924 postal vodilni slovenski alpinist. Preplezal je večino pomembnejših sten v naših gorah, Triglavsko severno steno celo več kot 300-krat. Zvečine je plezal v navezi s Stankom Tominškom in Miho Potočnikom – imenovali so jih zlata naveza –, bil pa je tudi reševalec in pionir zimskega alpinizma. V Julijskih Alpah je opravil 24 prvenstvenih vzponov. Po njem se imenuje Čopov steber v Triglavski severni steni. *Posnetek Je leta 1973 v reportaži povedal novinarju Franciju Pavšerju. Kar 46 let je delal v jeseniški železarni, večji del celo v njenem najzahtevnejšem in najnevarnejšem delu – v valjarni. Kot plezalec in igralec je nastopal v Ravnikovem filmu V kraljestvu Zlatoroga in v Badjurovih Triglavskih strminah. Ob 70-letnici – leta 1963 – ga je predsednik Jugoslavije Josip Broz - Tito odlikoval z redom dela z rdečo zastavo. Tedaj je zaslovel s svojevrstnim voščilom Titu ob rojstnem dnevu: "Dragi maršal! Dolgo nam živi in ostani nam zdrav kot planinski kozel."
Ciril Praček je bil med prvimi tekmovalci v alpskem smučanju v Sloveniji, večkrat državni prvak v alpskih disciplinah in že leta 1931 član jugoslovanske reprezentance. Dvakrat je nastopil tudi na olimpijskih igrah: leta 1936 v Garmisch-Partenkirchnu in 1948. v St. Moritzu. Že v Kraljevini Jugoslaviji je zastopal naše barve na štirih svetovnih prvenstvih; leta 1939 je bil v Zakopanah sedmi v slalomu in dvanajsti v kombinaciji. Ta rezultat je bil še dolgo nedosegljiv za mlajše rodove. Po vojni je šestkrat osvojil naslov državnega prvaka, pri svojih 85-ih letih pa je še učil cicibane. Kot alpinist je Ciril Praček opravil več kot tristo plezalnih vzponov (med temi deset prvenstvenih) in bil več kot 50 let dejaven član Gorske reševalne službe. Objavljal je v Planinskem vestniku, napisal več strokovnih knjig o smučanju ter spomine v dveh knjigah. Leta 1987 je prejel Bloudkovo nagrado za življenjsko delo. Alpski smučar in trener, alpinist in gorski reševalec ter publicist Ciril Praček se je rodil pred 110 leti (1913) v Podbrdu.
Poletni čas so leta 1915, torej med prvo svetovno vojno, prvi uvedli Nemci. 30. aprila leta 1916 se je tega načina varčevanja z električno energijo oprijela še Avstro-Ogrska, tako pa tudi njene slovenske dežele. Po koncu vélike vojne je večina držav novost opustila ter jo ponovno uvedla med drugo svetovno vojno. V Sloveniji smo v novejšem obdobju ure prvič premaknili 27. marca pred 40 leti (1983), tedaj je bil novi način merjenja časa v rabi v 60 državah po svetu. Čeprav so predlagatelji premikanja kazalcev kot poglaviten argument navajali prihranek pri porabi električne energije za razsvetljavo, so raziskave pokazale, da se je tako prihranilo vsega med 0,1 in 0,2 odstotka energije, zato se je sčasoma pojavljalo vse več nasprotnikov premikanja ure. Prva razmišljanja o drugačnem merjenju časa od običajnega so se sicer v Združenih državah pojavila že proti koncu 19. stoletja, ko so nekateri predlagali uvedbo enotnega splošnega časa za ves svet, o uvedbi poletnega časa pa so se v nemški trgovski zbornici prvič resno pogovarjali leta 1912, že prej pa tudi v Veliki Britaniji.
