Prostovoljec na balkanskih bojiščih
Sloveča ljubljanska trgovska šola
Strokovnjak za kibernetiko

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Verniki slovenske župnije Razkrižje so vrsto let zahtevali, da se njihova župnija izvzame iz hrvaške cerkvene pristojnosti in uvrsti v slovensko. Kmalu po državni osamosvojitvi so se odločno uprli bogoslužju v hrvaščini in župniku preprečili vstop v cerkev. Spor je bil rešen na današnji dan pred 30 leti (1994), ko je Vatikan izenačil državne in cerkvene meje ter župnijo Razkrižje in tri vasi v župniji Štrigova priključil mariborski škofiji. Območje med Razkrižjem in Štrigovo je bilo dolga leta jabolka spora med Slovenijo in Hrvaško. Od leta 1931 je bilo to območje del slovenske Dravske banovine, cerkveno pa je ostalo pod zagrebško nadškofijo. Ko je po drugi svetovni vojni nastala nova razdelitev, je Razkrižje postalo del Slovenije, Štrigova pa del Hrvaške. Slovensko prebivalstvo Štrigove se je taki razmejitvi uprlo, upor pa je s silo zadušila hrvaška ljudska milica. Razkrižje je bilo tedaj cerkveno še vedno del zagrebške nadškofije, slovenski verniki pa so se morali proti svoji volji sprijazniti s hrvaškimi župniki in bogoslužjem v hrvaščini. Tako je ostalo do leta 1994. Župnija Razkrižje je zdaj del murskosoboške škofije.

Stane Kocutar