Zgodovinar v razmejitveni komisiji
Skrivni sestanek na Nanosu
Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes mineva 200 let (1824) od takrat, ko je bil na praznik Marijinega rojstva poznejši lavantinski škof Anton Slomšek v Celovcu posvečen v mašnika, 18 dni pozneje pa je v Olimju obhajal novo mašo.
Slomšek je že med študijem svoje kolege – bodoče duhovnike po slovenskih župnijah na lastno pobudo začel učiti slovenski jezik, sam pa se je med študijem teologije dobro izpopolnil tudi v pedagoški vedi in spretnostih umnega kmetovanja.
Prav zato so se njegovi študijski predstojniki odločili, naj mu celovški škof podeli mašniško posvečenje že 8. septembra 1824, ko še ni dopolnil štiriindvajset let.
Ko je prejel škofovsko posvečenje, si je poleg rojstnega imena Anton izbral še ime Martin, po svojem birmanskem botru, pa tudi župnijskem zavetniku. Svojo novo mašo je slavil v Olimju na Kozjanskem, kjer je tedaj služboval njegov duhovni oče Jakob Prašnikar. Slomšek je od leta 1825 je služboval kot kaplan pri Svetem Lovrencu na Bizeljskem, pozneje pa v Novi Cerkvi pri Vojniku. Bil je tudi duhovni vodja v celovškem semenišču, župnik v Vuzenici, dekan in šolski nadzornik v lavantinskem Šent Andražu, opat v Celju in leta 1846 lavantinski škof.
