Podobar in učitelj
Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi
Kmet in politik
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
10. septembra 1919 je bila v kraju Saint-Germain pri Parizu podpisana mirovna pogodba med zmagovalnimi silami antante in Republiko Avstrijo.
Avstro-Ogrska je s to pogodbo nehala obstajati. Delno je na račun nekdanje avstrijske polovice nastala Češkoslovaška republika, Italija je dobila južno Tirolsko do Brennerja, kjer je živelo zvečine nemško prebivalstvo. Zaradi londonskega pakta je antanta hotela dati Italiji tudi pretežno južnoslovanske pokrajine nekdanje avstrijske monarhije. Za te dele se je začel hud diplomatski boj, sporazum pa je bil dosežen z rapalsko pogodbo leta 1920. Na konferenci so bile priznane nove države, med njimi tudi Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Njena delegacija je pogodbo podpisala šele 27. novembra. Zamik je nastal zaradi tedaj še vedno ne povsem določene razmejitve na relaciji med Mariborom in Radgono. Nekoliko pozneje je bila zavrnjena zahteva po plebiscitu na tem območju in mesto Radgona na levem bregu Mure je bilo dodeljeno Avstriji.
Besedilo mirovne pogodbe je bilo junija 1920 objavljeno v Uradnem listu Kraljevine SHS. Skrbništvo pogodbe je bilo zaupano Franciji, vendar pa so ob okupaciji leta 1940 nacisti originalne listine iz Pariza odpeljali v Berlin, kjer se je za njimi izgubila vsaka sled – domnevno so bile uničene.
