Maribor v zgodovinskih virih prvič omenjen kot mesto
»Ves način mišljenja in odnos do znanosti ima korenine v antičnih tleh«
Pot v sodobne arhitekturne tokove
Poznejši filmski režiser Matjaž Klopčič je leta 1962 v Ljubljani diplomiral iz arhitekture, nato pa v Parizu študiral še filmsko režijo.
S kratkometražnimi filmi je stopil v slovensko kinematografijo kot svojevrsten ustvarjalec, ki je zlasti v dokumentarni film vnesel poetične razsežnosti. *Posnetek Klopčičeve prve celovečerne filme “Zgodba, ki je ni”, “Na papirnatih avionih” in “Sedmino” odlikuje izdelan avtorski prijem, s katerim se je uvrstil med vodilne režiserje tako imenovanega novega jugoslovanskega filma, in se z njim uprl socrealističnim in populističnim težnjam v takratni kinematografiji. Ko je bil v 70-ih letih prejšnjega stoletja zaradi političnih pritiskov razvoj te filmske smeri prekinjen, se je Klopčič ustvarjalno spoprijel s slovensko literaturo in zgodovino. V filmu “Cvetje v jeseni” po Tavčarjevi zgodbi o ljubezni sta Polde Bibič in Milena Zupančič ganila več sto tisoč filmskih in televizijskih gledalcev.
Sicer pa je Matjaž Klopčič posnel enajst celovečernih filmov ter nekaj televizijskih, kot arhitekt oblikoval scene za svoje kratke filme in zasnoval vrsto filmskih plakatov, napisal številne članke, kritike in eseje o domači in svetovni kinematografiji ter študije o velikanih filma. Tri desetletja je bil redni profesor filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, leta 2005 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze. Leta 1995 je kot edini slovenski cineast prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Matjaž Klopčič se je rodil pred 90 leti (1934) v Ljubljani.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
