Iskanje
6 min • 10. 02. 2025
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa
Avtor prve svetovne zgodovine glasbe v slovenščini
Radijska priredba Prešernovega Krsta pri Savici
Pravnik, športni organizator in ustanovitelj smučarskega tekmovanja za zlato lisico na mariborskem Pohorju Dušan Senčar je bil med ustanovitelji Jugoslovanske smučarske zveze, član Mednarodnega olimpijskega komiteja in predsednik mariborskega Smučarskega kluba Branik.
Vodil je jugoslovansko odpravo na zimskih olimpijskih igrah leta 1948 v St. Moritzu in domnevno ni nikoli izvedel, zakaj so ga tri leta pozneje kot političnega zapornika za dve leti poslali na Goli otok. Po vrnitvi s prestajanja kazni je v Mariboru odprl odvetniško pisarno. Leta 1956 je postal predsednik Smučarskega kluba Branik in osem let pozneje je na mariborskem Pohorju organiziral prvo smučarsko tekmovanje za zlato lisico. *Posnetek
To, da je Maribor postal prizorišče tekmovanj za svetovni pokal, gre pripisati predvsem njegovim tedanjim zvezam v svetovni smučarski organizaciji.
Pravnik in športni organizator Dušan Senčar je imel tudi velik del zaslug za to, da je bilo Sarajevo izbrano za prizorišče 14. zimskih olimpijskih iger. Rodil se je pred stotimi leti (1925) v Celju.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa
Avtor prve svetovne zgodovine glasbe v slovenščini
Radijska priredba Prešernovega Krsta pri Savici
Pravnik, športni organizator in ustanovitelj smučarskega tekmovanja za zlato lisico na mariborskem Pohorju Dušan Senčar je bil med ustanovitelji Jugoslovanske smučarske zveze, član Mednarodnega olimpijskega komiteja in predsednik mariborskega Smučarskega kluba Branik.
Vodil je jugoslovansko odpravo na zimskih olimpijskih igrah leta 1948 v St. Moritzu in domnevno ni nikoli izvedel, zakaj so ga tri leta pozneje kot političnega zapornika za dve leti poslali na Goli otok. Po vrnitvi s prestajanja kazni je v Mariboru odprl odvetniško pisarno. Leta 1956 je postal predsednik Smučarskega kluba Branik in osem let pozneje je na mariborskem Pohorju organiziral prvo smučarsko tekmovanje za zlato lisico. *Posnetek
To, da je Maribor postal prizorišče tekmovanj za svetovni pokal, gre pripisati predvsem njegovim tedanjim zvezam v svetovni smučarski organizaciji.
Pravnik in športni organizator Dušan Senčar je imel tudi velik del zaslug za to, da je bilo Sarajevo izbrano za prizorišče 14. zimskih olimpijskih iger. Rodil se je pred stotimi leti (1925) v Celju.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Organizator pediatrične dejavnosti Upravnica Radia Slovensko primorje in filmska kritičarka Eden izmed najboljših slovenskih fotografov Josip Pelikan je imel v letih od 1910 do 1920 fotografski atelje v Idriji, nato pa se je preselil v Celje. Tam je obnovil stekleni atelje fotografa Lenza in odprl podružnico v Rogaški Slatini. Gojil je kakovostno portretno fotografijo v različnih tehnikah in ustvaril številne portrete uglednih slovenskih kulturnikov. Zapustil je tudi izjemen opus pokrajinske, turistične, reportažne in arhitekturne fotografije. Ti motivi so izhajali kot razglednice ter kot reprodukcije v knjigah in revijah. Josip Pelikan se je rodil pred 140 leti v Trbižu.
5 min • 09. 12. 2025
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Radijska športna legenda Na današnji dan pred 80 leti je po končani vojni vihri začel oddajati redni slovenski program Radia Trst. Leta 1946 se je tržaška slovenska postaja osamosvojila. Do leta 1954 je delovala pod zavezniško vojaško upravo, od takrat pa deluje v sklopu italijanske državne radiotelevizije RAI oziroma njenega deželnega sedeža za Furlanijo - Julijsko krajino (FJK).
6 min • 08. 12. 2025
“Začetki slovenske socialne demokracije” Češki emigrant – filmski ustvarjalec Strokovnjak za zdravljenje tuberkuloze Leta 1958 je v novozgrajeni Luki Koper pristala prva čezoceanska ladja, to je bila slovenska ladja z imenom Gorica. Slovenija je tako dobila svoje morsko okno v svet, kar se je zgodilo po sklenitvi tako imenovanega londonskega memoranduma, s katerim je bilo leta 1954 ukinjeno Svobodno tržaško ozemlje. Takoj po tem je tudi stekel projekt izgradnje pristanišča.Zanimiv je bil prvi odziv dveh sosednjih pristanišč na novo koprsko luko. V zapisniku odbora za pripravo slovesnosti ob odprtju luke piše, da glede koprskega pristanišča potekajo polemike tako na Reki kot tudi v Trstu. »Prvi so začeli izražati bojazen konkurence. Njihove teorije in ugibanja smo zavračali na podlagi njihovih lastnih podatkov o tem, da je Reka zavrnila za približno milijon ton tranzitnega prometa. Italijanski tisk pa je delil mnenje, da nova koprska luka za zdaj še ni nevarna tržaški, toda slovenski bratje bodo odjedli kruh tržaškemu proletariatu takrat, ko bo zgrajena železnica.«
8 min • 07. 12. 2025
Friderik tretji v Ljubljani ustanovi škofijo Kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku Utrjevalec kulturnih vezi med Slovenci in Čehi 6. decembra 1990 je bilo v slovenski skupščini glasovanje o Zakonu o plebiscitu o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije. Sprejet je bil z 203 glasovi za. Nihče ni bil proti, štirje glasovalci so se vzdržali. Glasovanje je potekalo v močno zastraženi stavbi skupščine, saj so se odgovorni bali, da bi v času glasovanja lahko posegle armadne ali zvezne sile za notranje zadeve. Po sprejetju tega zakona – pred 35 leti – je bil podpisan medstrankarski sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu, s katerim so se vse politične stranke zavezale, da bodo delovale usklajeno, saj se zavedajo zgodovinskega pomena odločanja na tem plebiscitu.
7 min • 06. 12. 2025
Kamniški veterinar – mecen in zbiralec umetnin Malce drugačen upravnik kaznilnice “Slovensko-ameriški narodni svet” Splošna elektrifikacija se je v svetu začela s prevlado izmeničnega toka Nikole Tesle nad Edisonovim enosmernim tokom. V Mestni elektrarni Ljubljana sta leta 1925 dva motorja poleg enosmernega toka začela proizvajati tudi izmeničnega in s tem trifazni tok. Tako je mesto 5. decembra pred 100 leti (1925) dobilo izmenično električno napetost. Občinski svet pod vodstvom župana Ljudevita Periča je leta 1924 sklenil povečati mestno elektrarno. Naslednje leto so sezidali novo stavbo in novembra vanjo postavili dizelska motorja, ki sta takoj začela delovati.
6 min • 05. 12. 2025
