Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
Na današnji dan

14 februar - skladatelj Emil Komel (1875) vzgojitelj primorskih glasbenikov

7 min 14. 02. 2025

Opis epizode

Priljubljen govornik na taborih za Zedinjeno Slovenijo
Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu
Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu

Skladatelj Emil Komel se je po goriški gimnaziji na željo staršev  vpisal na Visoko kmetijsko šole v Klosterneuburgu pri Dunaju ter sočasno študiral še na  dunajskem konservatoriju, kjer je leta 1895 diplomiral.

Bil je pevovodja Pevskega društva v Vrtojbi, potem pa je deloval v Pevskem in glasbenem društvu v Gorici. Tam je pripravljal tečaje za organiste in pevovodje ter ustanovil Učiteljski pevski zbor. Skladbe, ki jih je napisal, so melodično živahne in harmonične.

Med posvetnimi vokalnimi skladbami izstopa pesem Goriškemu slavčku. Vzgojil je vrsto primorskih glasbenikov, leta 2011 se ga je dirigent Anton Nanut takole spominjal. *Posnetek Slišali bomo odlomek njegove napitnice, ki jo bo zapel Moški pevski zbor Kraški dom. *Posnetek  

Skladatelj Emil Komel, po katerem se imenuje Slovenski center za glasbeno vzgojo, ki skrbi za glasbeno izobraževanje na Goriškem, se je rodil pred 150 leti (1875) v Gorici.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Priljubljen govornik na taborih za Zedinjeno Slovenijo
Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu
Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu

Skladatelj Emil Komel se je po goriški gimnaziji na željo staršev  vpisal na Visoko kmetijsko šole v Klosterneuburgu pri Dunaju ter sočasno študiral še na  dunajskem konservatoriju, kjer je leta 1895 diplomiral.

Bil je pevovodja Pevskega društva v Vrtojbi, potem pa je deloval v Pevskem in glasbenem društvu v Gorici. Tam je pripravljal tečaje za organiste in pevovodje ter ustanovil Učiteljski pevski zbor. Skladbe, ki jih je napisal, so melodično živahne in harmonične.

Med posvetnimi vokalnimi skladbami izstopa pesem Goriškemu slavčku. Vzgojil je vrsto primorskih glasbenikov, leta 2011 se ga je dirigent Anton Nanut takole spominjal. *Posnetek Slišali bomo odlomek njegove napitnice, ki jo bo zapel Moški pevski zbor Kraški dom. *Posnetek  

Skladatelj Emil Komel, po katerem se imenuje Slovenski center za glasbeno vzgojo, ki skrbi za glasbeno izobraževanje na Goriškem, se je rodil pred 150 leti (1875) v Gorici.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Prikaži več Prikaži manj

Epizode

15. december - Prvi sodobni slovenski knjižni založnik

Prešernove Poezije gredo v tisk Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja Čeprav je Lavoslav Schwentner imel nekaj predhodnikov med Slovenci in priseljenimi založniki, upravičeno velja za prvega sodobnega, evropsko usmerjenega založnika. Prav zaradi sodelovanja z avtorji slovenske moderne si je pridobil tudi sloves kulturnega delavca, pobudnika in pospeševalca dobrih in tudi lepih (po zunanji podobi) slovenskih knjižnih izdaj. Že kot mlad založnik je v zadnjih letih 19. stoletja začel tiskati prve glasbene izdaje in poskrbel za številne natise tisti čas pomembnih slovenskih skladateljev. Izdal je tudi prvo Župančičevo pesniško zbirko, prvo zbirko Cankarjevih črtic, posmrtno je natisnil Kettejeve Poezije ter Murnove Pesmi in romance. Sicer pa je izdal kar dvajset izmed 27-ih Cankarjevih knjig, izdajal pa je dela še drugih sodobnikov. Po založniku in knjigotržcu Lavoslavu Schwentnerju so poimenovali tudi nagrado “za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva ter priznanje za delo v bralni kulturi v Sloveniji ter med Slovenci zunaj meja domovine”. Založnik Lavoslav Schwentner se je rodil pred 160 leti (1865) na Vranskem.

7 min 15. 12. 2025


14. december - Mojster prodorne satire

Odprtje gorenjske železniške proge Umetnostni zgodovinar v Krakovu Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor Humorist, igralec in pisatelj Frane Milčinski - Ježek je leta 1933 maturiral in igral v Šentjakobskem gledališču. Kmalu nato je postal član radijske igralske skupine. Do leta 1947 je občasno nastopal tudi v Drami Slovenskega narodnega gledališča, do leta 1979 pa je bil režiser in umetniški vodja na Radiu Ljubljana. Njegov humor je bil vedno bridek in ne samo površinsko zabaven. Ustvaril je niz songov, humoresk in skečev. Bil je vodilen slovenski humorist, ki je z bistrim humorjem in prodorno satiro skoraj pol stoletja spremljal in komentiral družbeni razvoj in dogajanje na Slovenskem. Pisal je še radijske igre za otroke in odrasle, velike pa so tudi njegove zasluge za slovensko popevko, ki jo je spremljal vse od njenih začetkov. Pred 50 leti je dobil Prešernovo nagrado. Humorist, igralec in pisatelj Frane Milčinski - Ježek se je rodil leta 1914 v Ljubljani.

6 min 14. 12. 2025


13. december - "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …"

Prvo znanstveno društvo v Ljubljani Savinjski narodni buditelj Pisatelj, ki je vrnil podeljeno najvišje državno odlikovanje Pesnik in narodni heroj Karel Destovnik - Kajuh je začel pesniti že v nižji gimnaziji in objavljal v “Slovenski mladini” in “Sodobnosti”, aprila leta 1940 pa je bil kot šestošolec zaradi komunizma izključen iz šole. S svojimi pesmimi, napisanimi med narodnoosvobodilnim bojem, se je povsem približal idejnim in političnim težnjam slovenskih ljudi v tistih časih, v mnogih pa je izvirno in izoblikovano združil osebno lirično izpoved in narodnoosvobodilno tematiko. Kot vodja kulturniške skupine v 14. diviziji je recitiral na številnih mitingih. Poslušalci so njegove pesmi sprejemali kot izpoved svojega trpljenja, jih zapisovali in pripovedovali naprej. Karel Destovnik - Kajuh je umrl, preden je dopolnil 22 let – 22. februarja 1944 v Šentvidu pri Zavodnju med pohodom XIV. divizije na Štajersko. Rodil se je leta 1922 v Šoštanju.

8 min 13. 12. 2025


12. december - Dinar zamenja krono

Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Kipar in kmet Zgodovinski koncert v ljubljanski Unionski dvorani Leta 1918 je na Slovenskem dinar kot plačilno sredstvo začel zamenjevati avstrijsko krono. Menjalni tečaj, štiri nekdanje avstrijske krone za en dinar Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev – prej srbski dinar, je zelo prizadel slovensko gospodarstvo. Varčevalci in v bankah in hranilnicah tistega dela države, ki je prej sodil v podonavsko monarhijo, so izgubili tudi do 80 odstotkov vrednosti svojega premoženja.

5 min 12. 12. 2025


11. december – Prvi rektor ljubljanske univerze: matematik

Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Pravnik in socialna vprašanja Matematik Josip Plemelj je na Dunaju študiral matematiko, fiziko in astronomijo ter leta 1898 doktoriral iz diferencialnih enačb. Te in integralne enačbe ter potencialna in funkcijska teorija so bile osrednja področja njegovega znanstvenega dela. Leta 1906 je rešil tako imenovani Riemannov problem. S tem in drugimi dosežki se je uvrstil med najpomembnejše matematike na začetku 20. stoletja. Bil je odličen pedagog in je vzgojil več rodov matematikov, med njimi Ivana Vidava, ki je bil v drugi polovici 20. stoletja ključna osebnost matematične vede pri nas, pomemben pa je tudi za razvoj slovenske matematične terminologije. Bil je prvi rektor Univerze v Ljubljani, leta 1938 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi član jugoslovanske, srbske in bavarske akademije znanosti ter častni doktor ljubljanske univerze, leta 1954 je prejel Prešernovo nagrado. Josip Plemelj se je rodil leta 1873 na Bledu.

6 min 11. 12. 2025


Domov V živo Podkasti Spored Kontakt