Iskanje
6 min • 25. 05. 2025
Smučarski skakalec, ki je prestavljal meje
Mehak dramski sopran za klasične operne vloge
Mojster filmske glasbe
Petindvajseti maj je bil v nekdanji Jugoslaviji desetletja praznik, posvečen mladim. Imenoval se je dan mladosti in je uradno veljal za rojstni dan maršala Josipa Broza - Tita. Ni bil dela prost, pa vendar je vrsto let simboliziral slovesno sporočilo. Njegov konec je bil nenavaden. Bil je eden redkih praznikov, če ne celo edini, ki so ga še v obdobju socializma predvsem na zahtevo mladih ukinili.
Titov rojstni dan so prvič množično praznovali takoj po koncu druge svetovne vojne. Zamisel so spomladi pred 80 leti (1945) uresničili mladi v takrat že osvobojenem mestu Kragujevac v Srbiji. Tedaj so Titu za rojstni dan podarili Modro knjigo, v katero se je podpisalo 15.000 mladih iz Kragujevca in ki so si jo kot štafetno palico – od tod tudi ime Titova štafeta – podajali med tekom vse do Beograda, tam pa so mu jo izročili. Pozneje se je Titova štafeta preimenovala v štafeto mladosti, njegov rojstni dan pa v dan mladosti. Po njegovi smrti je štafeta mladosti izgubila vsebino. Njeno zadnje dejanje se je zgodilo v Sloveniji; mladi so pred Maximarketom v Ljubljani sredi osemdesetih let s sekirami klesali štafeto – drevesno deblo, umetniška skupina Novi kolektivizem pa je plakat za dan mladosti oblikovala po vzoru nekega nacističnega plakata in tako zanetila tako imenovano »plakatno afero«. Dodajmo še, da je imela štafeta mladosti tudi manj znano predzgodovino. Podobno prireditev so že leta 1940 pripravili člani Jugoslovanske sokolske organizacije, ki so tistega leta iz Maribora, Kranja, Splita in Skopja po državi ponesli štiri posebno oblikovane štafetne palice in jih pozneje, združene v eno samo, 6. septembra 1940 na Terazijah v Beogradu skupaj s sporočilom izročili prestolonasledniku Petru Drugemu Karađorđeviću. Ni naključje, da se je to zgodilo natanko na rojstni dan bodočega vladarja. Dogajanje je doživelo reprizo v drugih okoliščinah in z drugo osrednjo osebnostjo.
Smučarski skakalec, ki je prestavljal meje
Mehak dramski sopran za klasične operne vloge
Mojster filmske glasbe
Petindvajseti maj je bil v nekdanji Jugoslaviji desetletja praznik, posvečen mladim. Imenoval se je dan mladosti in je uradno veljal za rojstni dan maršala Josipa Broza - Tita. Ni bil dela prost, pa vendar je vrsto let simboliziral slovesno sporočilo. Njegov konec je bil nenavaden. Bil je eden redkih praznikov, če ne celo edini, ki so ga še v obdobju socializma predvsem na zahtevo mladih ukinili.
Titov rojstni dan so prvič množično praznovali takoj po koncu druge svetovne vojne. Zamisel so spomladi pred 80 leti (1945) uresničili mladi v takrat že osvobojenem mestu Kragujevac v Srbiji. Tedaj so Titu za rojstni dan podarili Modro knjigo, v katero se je podpisalo 15.000 mladih iz Kragujevca in ki so si jo kot štafetno palico – od tod tudi ime Titova štafeta – podajali med tekom vse do Beograda, tam pa so mu jo izročili. Pozneje se je Titova štafeta preimenovala v štafeto mladosti, njegov rojstni dan pa v dan mladosti. Po njegovi smrti je štafeta mladosti izgubila vsebino. Njeno zadnje dejanje se je zgodilo v Sloveniji; mladi so pred Maximarketom v Ljubljani sredi osemdesetih let s sekirami klesali štafeto – drevesno deblo, umetniška skupina Novi kolektivizem pa je plakat za dan mladosti oblikovala po vzoru nekega nacističnega plakata in tako zanetila tako imenovano »plakatno afero«. Dodajmo še, da je imela štafeta mladosti tudi manj znano predzgodovino. Podobno prireditev so že leta 1940 pripravili člani Jugoslovanske sokolske organizacije, ki so tistega leta iz Maribora, Kranja, Splita in Skopja po državi ponesli štiri posebno oblikovane štafetne palice in jih pozneje, združene v eno samo, 6. septembra 1940 na Terazijah v Beogradu skupaj s sporočilom izročili prestolonasledniku Petru Drugemu Karađorđeviću. Ni naključje, da se je to zgodilo natanko na rojstni dan bodočega vladarja. Dogajanje je doživelo reprizo v drugih okoliščinah in z drugo osrednjo osebnostjo.
Imena mesecev iz Škofjeloškega rokopisa, krasoslovec razširil sloves Postojnske jame, prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu
4 min • 14. 02. 2026
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
4 min • 13. 02. 2026
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
5 min • 12. 02. 2026
Duhovnik, domač v naravoslovju, ljubljanska livarna oskrbovala Avstro-Ogrsko, poeziji zapisana koroška Slovenka, od Muce Copatarice do Radia Ljubljana
6 min • 11. 02. 2026
Z olimpijskih iger – na Goli otok, urednica prvega slovenskega ženskega časopisa, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji
5 min • 10. 02. 2026
