Iskanje
7 min • 07. 06. 2025
7 min • 07. 06. 2025
Za Slovenijo pomembna dela graškega zgodovinarja
Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov
Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo
Pravnik in diplomat Boris Šnuderl velja za enega od arhitektov osimskih sporazumov. Bil je pooblaščeni pogajalec in več let skupaj z italijanskim diplomatom Eugeniom Carbonejem vodja mešane jugoslovansko-italijanske komisije za končno določitev meje med državama. V pogajalski proces se je vključil novembra 1972 še kot član zveznega izvršnega sveta, odgovoren za odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo in drugimi organizacijami. Od julija 1974 je bil delegat Slovenije v Zboru republik in pokrajin zvezne skupščine, predsednik odbora za ekonomske odnose in podpredsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije. Hkrati je Šnuderl kot posebni politični pooblaščenec vodil tajna pogajanja z italijanskim partnerjem Carbonejem, tedaj generalnim direktorjem v ministrstvu za industrijo, obrt in trgovino Republike Italije. Pogajanja so v največji tajnosti potekala na gradu Strmol, leta 1975 še v Dubrovniku in Strunjanu. V Beogradu so avgusta 1975 uradno parafirali pogodbene dokumente, 10. novembra letos pa bo minilo 50 let od takrat, ko je bil Osimski sporazum podpisan v kraju Monte San Pietro di Osimo pri Anconi. Politik, diplomat, gospodarstvenik, eden od najpomembnejših tvorcev slovenskega pomorskega prometa, vrsto let direktor Splošne plovbe Boris Šnuderl se je rodil leta 1929 v Mariboru.
Za Slovenijo pomembna dela graškega zgodovinarja
Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov
Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo
Pravnik in diplomat Boris Šnuderl velja za enega od arhitektov osimskih sporazumov. Bil je pooblaščeni pogajalec in več let skupaj z italijanskim diplomatom Eugeniom Carbonejem vodja mešane jugoslovansko-italijanske komisije za končno določitev meje med državama. V pogajalski proces se je vključil novembra 1972 še kot član zveznega izvršnega sveta, odgovoren za odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo in drugimi organizacijami. Od julija 1974 je bil delegat Slovenije v Zboru republik in pokrajin zvezne skupščine, predsednik odbora za ekonomske odnose in podpredsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije. Hkrati je Šnuderl kot posebni politični pooblaščenec vodil tajna pogajanja z italijanskim partnerjem Carbonejem, tedaj generalnim direktorjem v ministrstvu za industrijo, obrt in trgovino Republike Italije. Pogajanja so v največji tajnosti potekala na gradu Strmol, leta 1975 še v Dubrovniku in Strunjanu. V Beogradu so avgusta 1975 uradno parafirali pogodbene dokumente, 10. novembra letos pa bo minilo 50 let od takrat, ko je bil Osimski sporazum podpisan v kraju Monte San Pietro di Osimo pri Anconi. Politik, diplomat, gospodarstvenik, eden od najpomembnejših tvorcev slovenskega pomorskega prometa, vrsto let direktor Splošne plovbe Boris Šnuderl se je rodil leta 1929 v Mariboru.
Avtor resolucije o uvedbi slovenščine v srednje šole Učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« Prvi slovenski časopis Lublanske novice je začel izhajati leta 1797. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žiga Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov. Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Lublanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.
6 min • 04. 01. 2026
Za enotno računovodstvo v gospodarstvu Sto let šole za zaščitne sestre Verigarji – naša poštna znamka Učiteljica Janja Miklavčič je bila leta 1898 med pobudnicami za ustanovitev Društva slovenskih učiteljic, ki se je trudilo uresničiti načelo: za enako delo enako plačilo. Plače učiteljev so bile namreč takrat višje; začasna učiteljica je na primer prejela 400 goldinarjev na leto, njen kolega pa sto goldinarjev več. Na zahteve učiteljic je odgovoril Engelbert Gangl, urednik strokovnega lista “Učiteljski tovariš”. Menil je, da ne bi bilo prav, če bi imela učiteljica, ki je samska, tolikšno plačo kakor učitelj, ki ima osem ali več otrok, saj bi v tem primeru celo nadučitelj živel v uboštvu v primeri z damo učiteljico, ki bi se lahko zabavala po letoviščih. Namen Društva slovenskih učiteljic je bil tudi zbirati denarno pomoč za bolne kolegice in denar za čas po izstopu iz službe ter spodbujati nadaljnje izobraževanje. Janja Miklavčič se je rodila leta 1863 v Ljubljani.
7 min • 03. 01. 2026
Zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas Zavzemanje za arhitekturno identiteto podeželja Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini Leta 1897 je izšla prva številka glasila slovenskih žena v Trstu “Slovenke”. Tri leta je izhajala kot polmesečna priloga časnika “Edinost”, potem pa kot samostojni mesečnik. V “Slovenki” so ob znanih pesnikih in pripovednikih sodelovale tudi pesnice Vida Jeraj, Ljudmila Poljanec, Kristina Šuler in Marica Strnad ter priznani pisateljici Marica Nadlišek Bartol in Zofka Kveder. Po zgledu neke dunajske revije je uredništvo objavljalo članke o ženski enakopravnosti, čeprav “Slovenka” ni bila izrazito feministična revija. Ves čas je zavračala odvisnost od političnih strank; to je tudi pripomoglo k prenehanju izhajanja leta 1902. Sicer pa je tržaški mesečnik “Slovenka” prebujal narodno zavest in se zavzemal za panslavistično misel.
6 min • 02. 01. 2026
Veseli koledniki Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Gašper Rojko, rektor Karlove univerze v Pragi Kavarnar in mecen Fran Krapeš se je v Gradcu izučil čevljarske obrti, potem pa se je poklicno posvetil – ne čevljarstvu, ampak gostinstvu. Na Kongresnem trgu v Ljubljani je imel prvo kavarno s slovenskim napisom, kot protiutež nemški Kazini pa je leta 1899 na Dvornem trgu odprl “Narodno kavarno”. Med prvo svetovno vojno je organiziral tihotapski vlak, ki je iz Vojvodine pripeljal hrano lačnim Ljubljančanom. Po letu 1921 je prenovil in dogradil prostore takrat že slovenske Kazine ter ustanovil gostinsko podjetje “Zvezda” s kletjo, kavarno in verandno restavracijo z vrtom. “Zvezda” je postala središče ljubljanskega družabnega življenja, v njej je igral tudi prvi džezovski orkester. Fran Krapeš je ustanovil še gostilničarsko nadaljevalno šolo in bolniško blagajno, bil je soustanovitelj sokolskega jezdnega odseka, podpiral pa je tudi reveže ter pomagal mnogim, ki so študirali v Pragi. Leta 1933 je postal častni meščan Ljubljane. Kavarnar in mecen Fran Krapeš se je rodil leta 1864 v Ljubljani.
6 min • 01. 01. 2026
Bidermajerski portretist 70 let Krščanske kulturne zveze Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem Publicist, etnolog in časnikar Franc Jeza je na graški univerzi končal študij etnografije in etnologije. Kot član Akademskega društva Zarja in krščanski socialist je po okupaciji leta 1941 deloval v univerzitetnem odboru Osvobodilne fronte, kmalu pa so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let ječe. Po vrnitvi iz italijanskih in nemških koncentracijskih taborišč se je zaposlil v uredništvu Slovenskega poročevalca v Ljubljani. Ker se ni strinjal s tedanjim jugoslovanskim režimom, je leta 1948 prebegnil v Italijo. Najprej je delal pri zavezniški poročevalski agenciji v Trstu, po letu 1954 pa je kot neodvisni časnikar pri Radiu Trst A urejal kulturna poročila, pisal novele, drame in igre za otroke ter prevajal. Publicist, etnolog in časnikar Franc Jeza se je rodil leta 1916 na Spodnji Hajdini pri Ptuju.
7 min • 30. 12. 2025
