Iskanje
Pisatelj pokončan v koncentracijskem taborišču
Sto let električnih svetilk na ulicah Ptuja
Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Na pobudo književnika Borisa Pahorja so leta 2010 današnji dan razglasili za državni praznik – dan Primoža Trubarja. Namenjen je spominu na osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in človeka, ki je pomembno prispeval k razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Primož Trubar naj bi se po ne povsem potrjenih virih rodil 8. ali 9. junija 1508. Kot zagovornik nauka Martina Lutra pa je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Ko je bil pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani –, hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno njegovih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi kulturnih evropskih narodov. Leta 2013 so na Trubarjevi domačiji na Ráščici s posebno slovesnostjo odkrili spominsko ploščico ob Trubarjevi vrtnici.
Pisatelj pokončan v koncentracijskem taborišču
Sto let električnih svetilk na ulicah Ptuja
Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Na pobudo književnika Borisa Pahorja so leta 2010 današnji dan razglasili za državni praznik – dan Primoža Trubarja. Namenjen je spominu na osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in človeka, ki je pomembno prispeval k razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Primož Trubar naj bi se po ne povsem potrjenih virih rodil 8. ali 9. junija 1508. Kot zagovornik nauka Martina Lutra pa je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Ko je bil pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani –, hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno njegovih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi kulturnih evropskih narodov. Leta 2013 so na Trubarjevi domačiji na Ráščici s posebno slovesnostjo odkrili spominsko ploščico ob Trubarjevi vrtnici.
“Začetki slovenske socialne demokracije” Češki emigrant – filmski ustvarjalec Strokovnjak za zdravljenje tuberkuloze Leta 1958 je v novozgrajeni Luki Koper pristala prva čezoceanska ladja, to je bila slovenska ladja z imenom Gorica. Slovenija je tako dobila svoje morsko okno v svet, kar se je zgodilo po sklenitvi tako imenovanega londonskega memoranduma, s katerim je bilo leta 1954 ukinjeno Svobodno tržaško ozemlje. Takoj po tem je tudi stekel projekt izgradnje pristanišča.Zanimiv je bil prvi odziv dveh sosednjih pristanišč na novo koprsko luko. V zapisniku odbora za pripravo slovesnosti ob odprtju luke piše, da glede koprskega pristanišča potekajo polemike tako na Reki kot tudi v Trstu. »Prvi so začeli izražati bojazen konkurence. Njihove teorije in ugibanja smo zavračali na podlagi njihovih lastnih podatkov o tem, da je Reka zavrnila za približno milijon ton tranzitnega prometa. Italijanski tisk pa je delil mnenje, da nova koprska luka za zdaj še ni nevarna tržaški, toda slovenski bratje bodo odjedli kruh tržaškemu proletariatu takrat, ko bo zgrajena železnica.«
8 min • 07. 12. 2025
Friderik tretji v Ljubljani ustanovi škofijo Kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku Utrjevalec kulturnih vezi med Slovenci in Čehi 6. decembra 1990 je bilo v slovenski skupščini glasovanje o Zakonu o plebiscitu o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije. Sprejet je bil z 203 glasovi za. Nihče ni bil proti, štirje glasovalci so se vzdržali. Glasovanje je potekalo v močno zastraženi stavbi skupščine, saj so se odgovorni bali, da bi v času glasovanja lahko posegle armadne ali zvezne sile za notranje zadeve. Po sprejetju tega zakona – pred 35 leti – je bil podpisan medstrankarski sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu, s katerim so se vse politične stranke zavezale, da bodo delovale usklajeno, saj se zavedajo zgodovinskega pomena odločanja na tem plebiscitu.
7 min • 06. 12. 2025
Kamniški veterinar – mecen in zbiralec umetnin Malce drugačen upravnik kaznilnice “Slovensko-ameriški narodni svet” Splošna elektrifikacija se je v svetu začela s prevlado izmeničnega toka Nikole Tesle nad Edisonovim enosmernim tokom. V Mestni elektrarni Ljubljana sta leta 1925 dva motorja poleg enosmernega toka začela proizvajati tudi izmeničnega in s tem trifazni tok. Tako je mesto 5. decembra pred 100 leti (1925) dobilo izmenično električno napetost. Občinski svet pod vodstvom župana Ljudevita Periča je leta 1924 sklenil povečati mestno elektrarno. Naslednje leto so sezidali novo stavbo in novembra vanjo postavili dizelska motorja, ki sta takoj začela delovati.
6 min • 05. 12. 2025
Grof omogočil šolanje nadarjenemu slikarju Katoliški časnikar in politik »Ves način mišljenja in odnos do znanosti ima korenine v antičnih tleh.« Leta 1963 je na novem letališču Brnik pri Ljubljani pristalo prvo potniško letalo. Letališče je imelo 2.200 metrov dolgo pristajalno stezo, letališka zgradba pa še ni bila popolnoma končana. Kmalu po odprtju so se začeli spori z Jugoslovanskim aerotransportom, ker ta pri svojih poletih ni hotel uporabljati ljubljanskega letališča kot vmesne postaje, češ da Brnik ne more sprejemati težkih “karavel”. Letališče se je tako uveljavljalo le počasi, čeprav je imela Ljubljana že pred vojno redne letalske zveze z Beogradom, Celovcem, Dunajem in Prago. Sprva je bila redna letalska zveza le enkrat na teden z Londonom in Beogradom in vsakih 14 dni z Alžirom. Konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa so se letalske zveze z Evropo in svetom močno okrepile.
7 min • 04. 12. 2025
Pomemben slovaropisni dosežek 19. stoletja Prvo predavanje na novi ljubljanski univerzi V diplomatski službi Kraljevine Jugoslavije in Republike Slovenije Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik France Prešeren. Po poklicu je bil pravnik, vendar dolgo ni mogel opravljati odvetniškega dela, saj je bil preveč nekonformističen in je zavračal takratne norme zasebnega, političnega in verskega življenja, bil pa je tudi neprikrito svobodomiseln. Pisal je klasično romantično poezijo, hkrati pa tudi preproste romance in balade, vezane na domačo ljudsko pesniško tradicijo. Njegova poezija je bila v slovenskem konservativnem okolju nov, nenavaden pojav ter je vzbudila močno moralistično in literarno nasprotovanje. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani decembra leta 1846. Takratna literarna kritika te Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti.
7 min • 03. 12. 2025
