Iskanje
6 min • 09. 06. 2025
Kako je nastal pokopališki red?
Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije
1. maja 1945 so enote slovenskega 9. korpusa in jugoslovanske 4. armade prišle v Trst, Gorico in na Sočo. Že 2. maja 1945 so na območje med Sočo in poznejšo razmejitveno črto, tudi v Trst in Gorico, prišle enote 8. britanske armade in tam ostale. Zahodni zavezniki so začeli pritiskati na Jugoslavijo, naj se umakne iz Trsta in dela Julijske krajine, kakor tudi iz Beneške Slovenije in Kanalske doline, ki sta bili vključeni v Videmsko pokrajino. Zahteva je bila tudi demonstracija odločenosti, da je zahod v primeru Italije pripravljen preprečiti širjenje komunističnega vpliva. Ker Stalin zaradi tržaškega vprašanja ni bil pripravljen poslabšati svojih odnosov z Britanci in Američani, je proti koncu maja 1945 nehal podpirati Tita in ga s tem prisilil v podpis sporazuma. Devetega junija pred 80 leti je (1945) je general William Morgan, poveljnik zavezniškega generalnega štaba v Beogradu, podpisal dokument, ki je razdelil ozemlje od Trbiža do Pulja na cono A in cono B Julijske krajine. Ločila ju je tako imenovana »Morganova linija«, ki je tekla od Debelega rtiča čez Kras, Vipavsko dolino, Banjško in Trnovsko planoto ter vzhodno od Kobarida in Bovca. Jugoslovanske enote so se 12. junija 1945 umaknile iz zahodnega dela Julijske krajine na območje vzhodno od demarkacijske Morganove linije.
Kako je nastal pokopališki red?
Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije
1. maja 1945 so enote slovenskega 9. korpusa in jugoslovanske 4. armade prišle v Trst, Gorico in na Sočo. Že 2. maja 1945 so na območje med Sočo in poznejšo razmejitveno črto, tudi v Trst in Gorico, prišle enote 8. britanske armade in tam ostale. Zahodni zavezniki so začeli pritiskati na Jugoslavijo, naj se umakne iz Trsta in dela Julijske krajine, kakor tudi iz Beneške Slovenije in Kanalske doline, ki sta bili vključeni v Videmsko pokrajino. Zahteva je bila tudi demonstracija odločenosti, da je zahod v primeru Italije pripravljen preprečiti širjenje komunističnega vpliva. Ker Stalin zaradi tržaškega vprašanja ni bil pripravljen poslabšati svojih odnosov z Britanci in Američani, je proti koncu maja 1945 nehal podpirati Tita in ga s tem prisilil v podpis sporazuma. Devetega junija pred 80 leti je (1945) je general William Morgan, poveljnik zavezniškega generalnega štaba v Beogradu, podpisal dokument, ki je razdelil ozemlje od Trbiža do Pulja na cono A in cono B Julijske krajine. Ločila ju je tako imenovana »Morganova linija«, ki je tekla od Debelega rtiča čez Kras, Vipavsko dolino, Banjško in Trnovsko planoto ter vzhodno od Kobarida in Bovca. Jugoslovanske enote so se 12. junija 1945 umaknile iz zahodnega dela Julijske krajine na območje vzhodno od demarkacijske Morganove linije.
“Začetki slovenske socialne demokracije” Češki emigrant – filmski ustvarjalec Strokovnjak za zdravljenje tuberkuloze Leta 1958 je v novozgrajeni Luki Koper pristala prva čezoceanska ladja, to je bila slovenska ladja z imenom Gorica. Slovenija je tako dobila svoje morsko okno v svet, kar se je zgodilo po sklenitvi tako imenovanega londonskega memoranduma, s katerim je bilo leta 1954 ukinjeno Svobodno tržaško ozemlje. Takoj po tem je tudi stekel projekt izgradnje pristanišča.Zanimiv je bil prvi odziv dveh sosednjih pristanišč na novo koprsko luko. V zapisniku odbora za pripravo slovesnosti ob odprtju luke piše, da glede koprskega pristanišča potekajo polemike tako na Reki kot tudi v Trstu. »Prvi so začeli izražati bojazen konkurence. Njihove teorije in ugibanja smo zavračali na podlagi njihovih lastnih podatkov o tem, da je Reka zavrnila za približno milijon ton tranzitnega prometa. Italijanski tisk pa je delil mnenje, da nova koprska luka za zdaj še ni nevarna tržaški, toda slovenski bratje bodo odjedli kruh tržaškemu proletariatu takrat, ko bo zgrajena železnica.«
8 min • 07. 12. 2025
Friderik tretji v Ljubljani ustanovi škofijo Kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku Utrjevalec kulturnih vezi med Slovenci in Čehi 6. decembra 1990 je bilo v slovenski skupščini glasovanje o Zakonu o plebiscitu o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije. Sprejet je bil z 203 glasovi za. Nihče ni bil proti, štirje glasovalci so se vzdržali. Glasovanje je potekalo v močno zastraženi stavbi skupščine, saj so se odgovorni bali, da bi v času glasovanja lahko posegle armadne ali zvezne sile za notranje zadeve. Po sprejetju tega zakona – pred 35 leti – je bil podpisan medstrankarski sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu, s katerim so se vse politične stranke zavezale, da bodo delovale usklajeno, saj se zavedajo zgodovinskega pomena odločanja na tem plebiscitu.
7 min • 06. 12. 2025
Kamniški veterinar – mecen in zbiralec umetnin Malce drugačen upravnik kaznilnice “Slovensko-ameriški narodni svet” Splošna elektrifikacija se je v svetu začela s prevlado izmeničnega toka Nikole Tesle nad Edisonovim enosmernim tokom. V Mestni elektrarni Ljubljana sta leta 1925 dva motorja poleg enosmernega toka začela proizvajati tudi izmeničnega in s tem trifazni tok. Tako je mesto 5. decembra pred 100 leti (1925) dobilo izmenično električno napetost. Občinski svet pod vodstvom župana Ljudevita Periča je leta 1924 sklenil povečati mestno elektrarno. Naslednje leto so sezidali novo stavbo in novembra vanjo postavili dizelska motorja, ki sta takoj začela delovati.
6 min • 05. 12. 2025
Grof omogočil šolanje nadarjenemu slikarju Katoliški časnikar in politik »Ves način mišljenja in odnos do znanosti ima korenine v antičnih tleh.« Leta 1963 je na novem letališču Brnik pri Ljubljani pristalo prvo potniško letalo. Letališče je imelo 2.200 metrov dolgo pristajalno stezo, letališka zgradba pa še ni bila popolnoma končana. Kmalu po odprtju so se začeli spori z Jugoslovanskim aerotransportom, ker ta pri svojih poletih ni hotel uporabljati ljubljanskega letališča kot vmesne postaje, češ da Brnik ne more sprejemati težkih “karavel”. Letališče se je tako uveljavljalo le počasi, čeprav je imela Ljubljana že pred vojno redne letalske zveze z Beogradom, Celovcem, Dunajem in Prago. Sprva je bila redna letalska zveza le enkrat na teden z Londonom in Beogradom in vsakih 14 dni z Alžirom. Konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa so se letalske zveze z Evropo in svetom močno okrepile.
7 min • 04. 12. 2025
Pomemben slovaropisni dosežek 19. stoletja Prvo predavanje na novi ljubljanski univerzi V diplomatski službi Kraljevine Jugoslavije in Republike Slovenije Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik France Prešeren. Po poklicu je bil pravnik, vendar dolgo ni mogel opravljati odvetniškega dela, saj je bil preveč nekonformističen in je zavračal takratne norme zasebnega, političnega in verskega življenja, bil pa je tudi neprikrito svobodomiseln. Pisal je klasično romantično poezijo, hkrati pa tudi preproste romance in balade, vezane na domačo ljudsko pesniško tradicijo. Njegova poezija je bila v slovenskem konservativnem okolju nov, nenavaden pojav ter je vzbudila močno moralistično in literarno nasprotovanje. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani decembra leta 1846. Takratna literarna kritika te Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti.
7 min • 03. 12. 2025
