Iskanje
7 min • 29. 11. 2025
7 min • 29. 11. 2025
Tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov
Priznani literarni in gledališki publicist
Avnojska pobuda za drugačno Jugoslavijo
Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik France Koblar je na Dunaju diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal monografsko študijo o njem. V začetnem obdobju po letu 1929 je vodil literarni in dramski program, od leta 1935 do začetka druge svetovne vojne pa je bil vodja uprave in programa Radia Ljubljana. V tem času je bil tudi sodelavec, sourednik in glavni urednik revije Dom in svet, v kateri je aprila 1937 objavil Kocbekov esej Premišljevanje o Španiji. Sredi petdesetih let je bil rektor akademije za igralsko umetnost. France Koblar je bil med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Uredil je dela Ketteja, Gregorčiča, Stritarja, Bevka, Finžgarja, Preglja in Izidorja Cankarja. France Koblar je tudi prevajal pripovedna in dramska dela iz nemške in poljske književnosti. France Koblar se je rodil leta 1889 v Železnikih.
Tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov
Priznani literarni in gledališki publicist
Avnojska pobuda za drugačno Jugoslavijo
Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik France Koblar je na Dunaju diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal monografsko študijo o njem. V začetnem obdobju po letu 1929 je vodil literarni in dramski program, od leta 1935 do začetka druge svetovne vojne pa je bil vodja uprave in programa Radia Ljubljana. V tem času je bil tudi sodelavec, sourednik in glavni urednik revije Dom in svet, v kateri je aprila 1937 objavil Kocbekov esej Premišljevanje o Španiji. Sredi petdesetih let je bil rektor akademije za igralsko umetnost. France Koblar je bil med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Uredil je dela Ketteja, Gregorčiča, Stritarja, Bevka, Finžgarja, Preglja in Izidorja Cankarja. France Koblar je tudi prevajal pripovedna in dramska dela iz nemške in poljske književnosti. France Koblar se je rodil leta 1889 v Železnikih.
Avtor resolucije o uvedbi slovenščine v srednje šole Učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« Prvi slovenski časopis Lublanske novice je začel izhajati leta 1797. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žiga Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov. Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Lublanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.
6 min • 04. 01. 2026
Za enotno računovodstvo v gospodarstvu Sto let šole za zaščitne sestre Verigarji – naša poštna znamka Učiteljica Janja Miklavčič je bila leta 1898 med pobudnicami za ustanovitev Društva slovenskih učiteljic, ki se je trudilo uresničiti načelo: za enako delo enako plačilo. Plače učiteljev so bile namreč takrat višje; začasna učiteljica je na primer prejela 400 goldinarjev na leto, njen kolega pa sto goldinarjev več. Na zahteve učiteljic je odgovoril Engelbert Gangl, urednik strokovnega lista “Učiteljski tovariš”. Menil je, da ne bi bilo prav, če bi imela učiteljica, ki je samska, tolikšno plačo kakor učitelj, ki ima osem ali več otrok, saj bi v tem primeru celo nadučitelj živel v uboštvu v primeri z damo učiteljico, ki bi se lahko zabavala po letoviščih. Namen Društva slovenskih učiteljic je bil tudi zbirati denarno pomoč za bolne kolegice in denar za čas po izstopu iz službe ter spodbujati nadaljnje izobraževanje. Janja Miklavčič se je rodila leta 1863 v Ljubljani.
7 min • 03. 01. 2026
Zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas Zavzemanje za arhitekturno identiteto podeželja Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini Leta 1897 je izšla prva številka glasila slovenskih žena v Trstu “Slovenke”. Tri leta je izhajala kot polmesečna priloga časnika “Edinost”, potem pa kot samostojni mesečnik. V “Slovenki” so ob znanih pesnikih in pripovednikih sodelovale tudi pesnice Vida Jeraj, Ljudmila Poljanec, Kristina Šuler in Marica Strnad ter priznani pisateljici Marica Nadlišek Bartol in Zofka Kveder. Po zgledu neke dunajske revije je uredništvo objavljalo članke o ženski enakopravnosti, čeprav “Slovenka” ni bila izrazito feministična revija. Ves čas je zavračala odvisnost od političnih strank; to je tudi pripomoglo k prenehanju izhajanja leta 1902. Sicer pa je tržaški mesečnik “Slovenka” prebujal narodno zavest in se zavzemal za panslavistično misel.
6 min • 02. 01. 2026
Veseli koledniki Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Gašper Rojko, rektor Karlove univerze v Pragi Kavarnar in mecen Fran Krapeš se je v Gradcu izučil čevljarske obrti, potem pa se je poklicno posvetil – ne čevljarstvu, ampak gostinstvu. Na Kongresnem trgu v Ljubljani je imel prvo kavarno s slovenskim napisom, kot protiutež nemški Kazini pa je leta 1899 na Dvornem trgu odprl “Narodno kavarno”. Med prvo svetovno vojno je organiziral tihotapski vlak, ki je iz Vojvodine pripeljal hrano lačnim Ljubljančanom. Po letu 1921 je prenovil in dogradil prostore takrat že slovenske Kazine ter ustanovil gostinsko podjetje “Zvezda” s kletjo, kavarno in verandno restavracijo z vrtom. “Zvezda” je postala središče ljubljanskega družabnega življenja, v njej je igral tudi prvi džezovski orkester. Fran Krapeš je ustanovil še gostilničarsko nadaljevalno šolo in bolniško blagajno, bil je soustanovitelj sokolskega jezdnega odseka, podpiral pa je tudi reveže ter pomagal mnogim, ki so študirali v Pragi. Leta 1933 je postal častni meščan Ljubljane. Kavarnar in mecen Fran Krapeš se je rodil leta 1864 v Ljubljani.
6 min • 01. 01. 2026
Bidermajerski portretist 70 let Krščanske kulturne zveze Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem Publicist, etnolog in časnikar Franc Jeza je na graški univerzi končal študij etnografije in etnologije. Kot član Akademskega društva Zarja in krščanski socialist je po okupaciji leta 1941 deloval v univerzitetnem odboru Osvobodilne fronte, kmalu pa so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let ječe. Po vrnitvi iz italijanskih in nemških koncentracijskih taborišč se je zaposlil v uredništvu Slovenskega poročevalca v Ljubljani. Ker se ni strinjal s tedanjim jugoslovanskim režimom, je leta 1948 prebegnil v Italijo. Najprej je delal pri zavezniški poročevalski agenciji v Trstu, po letu 1954 pa je kot neodvisni časnikar pri Radiu Trst A urejal kulturna poročila, pisal novele, drame in igre za otroke ter prevajal. Publicist, etnolog in časnikar Franc Jeza se je rodil leta 1916 na Spodnji Hajdini pri Ptuju.
7 min • 30. 12. 2025
