V Napotkih se tokrat odpravljamo na Mrzlico, ki že s svojim imenom nakazuje na to, kako mrzlo je lahko tam. Čeprav gre za sredogorski vrh, ki je del Zasavskega hribovja, tam plazovi in zameti snega, sicer bolj značilni za visokogorje, niso nič nenavadnega. In kot taka je pričakala tudi Aleša Ogrina.

Čeprav je Mrzlica sredogorski hrib, ima mnoge značilnosti visokogorja

Mrzlica je del Zasavskega hribovja in je s 1122 metri nadmorske višine četrti najvišji vrh. Ni le vrh, ampak tudi pogorje, ki od Savinjske doline ločuje Zasavje. Čeprav podpredsednik Planinskega društva Trbovlje Bojan Gorjup v slednjem živi že več kot šest desetletij, pravi, da izvor imena Mrzlica ni natančno znan. A o tem kroži zanimiva legenda, ki sega v čas Rimljanov. Čete, ki so prodirale po Savinjski dolini, je na pobočju Mrzlice varovalo podporno krilo. A vojaki niso bili pripravljeni na zimo in mraz, zato jih je takrat ob napredovanju precej zmrznilo.

Na Mrzlico z zasavske in savinjske strani vodijo številne dobro uhojene poti. Po najkrajši, ki proti vrhu vodi s prelaza Podmeja, bomo Mrzlico osvojili v uri in 15 minutah, po najdaljši, ki vodi iz Hrastnika, pa po treh urah hoje. Mrzlica je ob tem tudi del več veznih poti – je del razširjene Slovenske planinske poti, del Zasavske planinske poti in Badjurove planinske poti, na Mrzlico se podajo tudi tisti, ki opravljajo Slovensko turnokolesarsko pot. Vse te poti se večinoma vijejo skozi gozdove in čez travnike – in to je še ena izmed iztočnic za pogovor o Mrzlici. Biologinja Vlasta Medvešek Crnkovič je povedala, da so pobočja Mrzlice, ki sodijo v Občino Trbovlje, od leta 1996 namreč razglašena za krajinski park.

Pripovedi o tako raznolikem okolju so me napotile tudi do Lovske družine Trbovlje. Tam je predsednik Urban Berger povedal, da je nekoč na Mrzlici živel divji petelin, danes pa lahko ob srnjadi, mali divjadi in divjih prašičih srečamo tudi medveda in dve nekoliko posebni živali - muflona in gamsa goščarja.

Na poteh prek zavarovanih gozdov in travnikov Mrzlice bomo torej videli mnogo takšnih in drugačnih naravnih lepot, a ena izmed glavnih, lahko bi rekli znamenitosti, ki proti vrhu privablja množice planincev in kolesarjev, je Planinski dom na Mrzlici. Ta je v lasti Planinskega društva Trbovlje, oskrbujeta ga Jože in Bojana Jeglič. Ker je Mrzlica lahko dostopna, je cilj več organiziranih pohodov, tradicionalni so štirje, velja izpostaviti tiste, ki so povezani z delavstvom in družinske pohode. Obstaja pa tudi Klub ljubiteljev Mrzlice. Ob tem oskrbnica izpostavi še neugodne vremenske razmere, ki se lahko pojavijo na Mrzlici. Hriba namreč ne zaznamuje le mraz, ampak tudi plazovi in veter.

To velja predvsem za zimo, v drugih letnih časih težav s snegom seveda ni, zato je Mrzlica s svojimi lahkimi označenimi potmi odličen cilj za družine. Otroci se bodo ob domu lahko igrali na različnih igralih, ob igri pa je seveda treba osvojiti tudi vrh Mrzlice, ki je od doma oddaljen le nekaj minut.

Ob razgledu lahko družine in vse ostale planince na Mrzlico privabijo tudi legende, povezane z njo. Če smo res pozorni, bomo morda ugledali avtohtonega prebivalca gore, saj tu biva zeleni možiček. Govori se tudi, da naj bi bila gora votla, v njenih nedrjih pa menda živi zmaj. Pravijo tudi, da se po bregovih plazi orjaška bela kača, na metli pa naokoli straši še čarovnica. A sogovorniki pravijo, da nobene od naštetih stvari tam še niso videli.

Aleš Ogrin