Iskanje
Porrajmos ali pozabljeni holokavst nad Romi
Enote rdeče armade so 27. Januarja 1945 osvobodile koncentracijsko taborišče Auschwitz. Ta dan je od leta 2005 tudi svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Poleg judov, so bili žrtve tudi Slovani, homoseksualci, duševno in telesno prizadeti, politični disidenti in tudi Romi. V času nacističnega režima je bilo pobitih tudi okoli 600.000 Romov. Zadnjih nekaj let javnost malo bolj spoznava Porrajmos ali pozabljeni holokavst nad Romi. Zakaj o tem prej nismo govorili, zakaj ga nismo raziskovali, bomo vprašali zgodovinarja in publicista, dr. Marjana Toša.
V Berlinu so predstavili težko pričakovan digitalni romski arhiv www.romarchive.eu. Pogovarjali se bomo s skrbnico oddelka za holokavst, zgodovinarko dr. Karolo Fings. Digitalna zbirka Voices of victims obsega 60 pisem ali pričevanj žrtev nacističnega režima.
V Avstriji živi okoli petdeset tisoč Romov. V Oberwartu imajo sedež tudi številne romske organizacije, med njimi tudi združenje Karíka, ki vsako leto pripravi zdaj že tradicionalni večer romske glasbe in izbor kraljice.
Ob koncu nas čaka nova rubrika – minute za jezik. V jezikovnem kotičku s Samanto Baranja bomo enkrat mesečno spoznavali zgodovino, zanimivosti in posebnosti romskega jezika
Porrajmos ali pozabljeni holokavst nad Romi
Enote rdeče armade so 27. Januarja 1945 osvobodile koncentracijsko taborišče Auschwitz. Ta dan je od leta 2005 tudi svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Poleg judov, so bili žrtve tudi Slovani, homoseksualci, duševno in telesno prizadeti, politični disidenti in tudi Romi. V času nacističnega režima je bilo pobitih tudi okoli 600.000 Romov. Zadnjih nekaj let javnost malo bolj spoznava Porrajmos ali pozabljeni holokavst nad Romi. Zakaj o tem prej nismo govorili, zakaj ga nismo raziskovali, bomo vprašali zgodovinarja in publicista, dr. Marjana Toša.
V Berlinu so predstavili težko pričakovan digitalni romski arhiv www.romarchive.eu. Pogovarjali se bomo s skrbnico oddelka za holokavst, zgodovinarko dr. Karolo Fings. Digitalna zbirka Voices of victims obsega 60 pisem ali pričevanj žrtev nacističnega režima.
V Avstriji živi okoli petdeset tisoč Romov. V Oberwartu imajo sedež tudi številne romske organizacije, med njimi tudi združenje Karíka, ki vsako leto pripravi zdaj že tradicionalni večer romske glasbe in izbor kraljice.
Ob koncu nas čaka nova rubrika – minute za jezik. V jezikovnem kotičku s Samanto Baranja bomo enkrat mesečno spoznavali zgodovino, zanimivosti in posebnosti romskega jezika
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predstavil posebno poročilo o izzivih na področju vzgoje in izobraževanja Romov od predšolske vzgoje, obvezne osnovne šole do srednješolskega, višje- in visokošolskega ter vseživljenjskega izobraževanja. Kljub sedanjim ukrepom ostajajo velike izobrazbene razlike med Romi in večinskim prebivalstvom, še posebno v jugovzhodni Sloveniji. Poročilo Izzivi pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov na 70 straneh prinaša predvsem analizo razlogov, zakaj otroci in mladostniki iz romskih skupnosti v Sloveniji, kljub ukrepom, še vedno dosegajo bistveno slabše izobraževalne rezultate kot drugi. Poročilo tudi orisuje, zakaj je izobrazba ključna za izhod iz kroga revščine in socialne izključenosti. Ključni del širše raziskave in analize poročila zajema tudi poglavje s priporočili zagovornika državi, lokalni skupnosti, tudi romski, kaj bi se moralo spremeniti in kdo bi moral na katerem področju prevzeti svoj del odgovornosti.
55 min • 15. 12. 2025
Župani štirih pomurskih občin, Murske Sobote, Lendave, Beltincev in Turnišča, ki naj bi po informativnem delilniku sredstev na podlagi zakona o financiranju občin dobile v prihodnjem letu skupno za nekaj več kot 800 tisoč evrov manj denarja, so v Murski Soboti na novinarski konferenci izrazili ogorčenje. Vlado pozivajo k vnovičnemu izračunu pri razdeljevanju sredstev, ki jih bo opravil vladni urad za narodnosti skupaj z ministrstvom za javno upravo. V oddaji tudi o tem, kako Finančna uprava in policija v zadnjem mesecu opravljata poostren nadzor prometa na območju jugovzhodne Slovenije. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu vam ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny, ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso & Fanfare Ciocarlia.
55 min • 08. 12. 2025
V občini Trebnje, natančneje v naselju Vejar, živi okoli 350 Romov. Ob obisku smo naleteli na nekaj lepo urejenih hiš, pa tudi take, kjer praviloma živijo velike družine, tudi z malčki in nimajo najboljših pogojev za bivanje. Po tragičnem dogodku v Novem mestu je preventivni nadzor policije pogostejši. V naselju delujejo društva in izobraževalne ustanove, po odgovore o razmerah v naselju smo se odpravili tudi na občino. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso & Fanfare Ciocarlia.
54 min • 01. 12. 2025
Slovenska skupina v okviru Erasmus+ programa je obiskala Kragujevac v Srbiji, kjer so spoznavali življenje tamkajšnje romske skupnosti, njeno bogato zgodovino ter današnje prizadevanja za boljšo socialno in ekonomsko vključenost. Ob obisku organizacije Romanipen so se seznanili z izobraževalnimi programi, podporo otrokom in staršem ter z inovativno knjižnico igrač, ki pomembno vpliva na razvoj najmlajših. Udeleženci so si ogledali tudi romska naselja ter spominski park in muzej Šumarice, posvečen žrtvam nacističnega pokola, med katerimi so bili tudi številni Romi. Izmenjava je odprla vpogled v izzive in napredek romske skupnosti v Kragujevcu ter okrepila razumevanje pomena vključevanja, izobraževanja in medkulturnega dialoga.
55 min • 24. 11. 2025
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo kar dva obsežnejša projekta. Projekt Romani Zour ali romski vzor je namenjen spodbujanju zaposlovanja Romov, nadgradnja nacionalnega projekta Večnamenskih romskih centrov+ pa bo v naselja prinesla predvsem celostno pomoč družinam. O učinkih projektov ter o ukrepih Šutarjevega zakona in kdaj lahko pričakujemo spremembe zakona o romski skupnosti, smo se pogovarjali z ministrom za delo, Luko Mescom.
54 min • 17. 11. 2025
