Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Pod pragom revščine živi večina Romov po Evropi, romski otroci pogosto ujeti v krog transgeneracijske revščine
Svet Evrope ob mednarodnem dnevu boja proti revščini ugotavlja, da pod pragom revščine živi večina od okoli 12 milijonov Romov v Evropi. Romski otroci pa so pogosto ujeti v krog transgeneracijske revščine. O zbranih podatkih in kako sovpadajo z dejanskim stanjem na terenu, smo se pogovarjali z Aljošo Rudašem, ki je v mednarodni organizaciji Korak za korakom, zaposlen kot programski vodja in koordinator mednarodne iniciative REYN – mreže za zgodnje otroštvo Romov oziroma romskih otrok.
Številke so zastrašujoče. In žal v Evropi in Sloveniji, še vedno naletimo na visok odstotek družin in otrok, ki živijo pod pragom revščine. Kljub temu da se država, različni projekti in iniciative trudijo, da bi to bariero premostili, žal ne gre. Verjetno bo potrebna kakšna programska in strukturna sprememba na nivoju posamezne države. Recimo v Sloveniji, v mojem naselju Pušča ne morem trditi da so razmere tako kritične, čeprav sem se srečal z nekaj posameznimi primeri. Zdaj, ko imam dostop do podatkov na področju celotne Evrope in ko obiskujem druge države in kraje, lahko trdim drugače. Na zadnjem srečanju REYN koordinatorjev v Zagrebu, smo izmenjali izkušnje. V Evropi, na Madžarskem, na Slovaškem, v Belgiji, v Italiji, kjer Romi živijo v tako imenovanih kampih – tam se ljudje srečujejo z res nepopisno revščino. Nimajo kaj dati v lonec, nimajo kaj obleči, životarijo iz dneva v dan. To je velik problem in mislim, da bi Evropa in Evropska unija temu morali posvetiti veliko več časa, energije in sredstev.
Urad za narodnosti je pripravil še eno v nizu usmerjenih razprav na lokalni ravni. Srečanje v Rogaševcih je bilo namenjeno podpori in pomoči občinam pri načrtovanju aktivnosti za vključevanje Romov. Eno tistih naselij, ki nujno potrebuje pomoč pri urejanju predvsem infrastrukture, je naselje Dolič v občini Kuzma« je opozoril tamkajšnji romski svetnik, Emil Horvat.
Bivalne razmere so na nič, otroci nimajo kopalnice. Na štirih kvadratnih metrih živi po šest, sedem ljudi. To si predstavljate, nečloveško je to. Eni pritiskajo na občino, drugi pritiskajo na državo, mi svetniki smo s tem obremenjeni. Celo pride do kakšne grozljive besede, napadov. Z moje strani, s strani svetnika, je sodelovanje z občino zelo uspešno. Ko pride do kakšne spremembe, ko zaprosimo za sredstva, občina enostavno reče, da nima denarja. Če bi vedel, kdo je glavni krivec, da stvari še niso urejene, bi vam povedal. Tudi Romi bi morali nekaj sami narediti. Sami veste kako je. Tisti, ki bi lahko delali, nočejo. Tisti, ki bi radi delali, ne morejo delati.
Del programa 7. vseslovenskem kongresu socialnega dela, je bil namenjen tudi delu in odnosu z romsko skupnostjo. Mladi, nadarjeni plesalci iz romskega naselja Brezje v Novem mestu, so s plesno pravljico Čarobnost življenja, nastopili na državni reviji plesnih skupin v Velenju.
