Iskanje
Mudili smo se na 1. mednarodni romski konferenci v Rakičanu, ki so jo pod vodstvom razvojnega centra Murska Sobota pripravile romske organizacije in izobraževalni zavodi, ki delajo z Romi iz sedmih različnih držav. Rdeča nit mednarodnega sodelovanja pa so dobri primeri prakse iz romske skupnosti. Katere prakse iz tujine bi lahko zaživele pri nas in obratno? Odpravili smo se še na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, kjer otroci iz okoliških romskih naselij predstavljajo več kot deset odstotkov vseh učencev. Preverili smo kako ustvarjajo sožitje prijateljstva med dvema skupnostnima.
"V tujini je kar nekaj praks, ki bi lahko zaživele tudi v Sloveniji" je prepričan predsednik Zveze za razvoj romske manjšine Preporod, Darko Rudaš.
Mudili smo se na 1. mednarodni romski konferenci v Rakičanu, ki so jo pod vodstvom razvojnega centra Murska Sobota pripravile romske organizacije in izobraževalni zavodi, ki delajo z Romi iz sedmih različnih držav. Rdeča nit mednarodnega sodelovanja pa so dobri primeri prakse iz romske skupnosti. Katere prakse iz tujine bi lahko zaživele pri nas in obratno? Odpravili smo se še na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, kjer otroci iz okoliških romskih naselij predstavljajo več kot deset odstotkov vseh učencev. Preverili smo kako ustvarjajo sožitje prijateljstva med dvema skupnostnima.
Mudili smo se na 1. mednarodni romski konferenci v Rakičanu, ki so jo pod vodstvom razvojnega centra Murska Sobota pripravile romske organizacije in izobraževalni zavodi, ki delajo z Romi iz sedmih različnih držav. Rdeča nit mednarodnega sodelovanja pa so dobri primeri prakse iz romske skupnosti. Katere prakse iz tujine bi lahko zaživele pri nas in obratno? Odpravili smo se še na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, kjer otroci iz okoliških romskih naselij predstavljajo več kot deset odstotkov vseh učencev. Preverili smo kako ustvarjajo sožitje prijateljstva med dvema skupnostnima.
"V tujini je kar nekaj praks, ki bi lahko zaživele tudi v Sloveniji" je prepričan predsednik Zveze za razvoj romske manjšine Preporod, Darko Rudaš.
Mudili smo se na 1. mednarodni romski konferenci v Rakičanu, ki so jo pod vodstvom razvojnega centra Murska Sobota pripravile romske organizacije in izobraževalni zavodi, ki delajo z Romi iz sedmih različnih držav. Rdeča nit mednarodnega sodelovanja pa so dobri primeri prakse iz romske skupnosti. Katere prakse iz tujine bi lahko zaživele pri nas in obratno? Odpravili smo se še na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, kjer otroci iz okoliških romskih naselij predstavljajo več kot deset odstotkov vseh učencev. Preverili smo kako ustvarjajo sožitje prijateljstva med dvema skupnostnima.
V oddaji bomo spremljali študentke Fakultete za humanistične vede, ki so se odpravile v Prekmurje in tam raziskovale življenje romske skupnosti. Obiskale so romska naselja ter v pogovorih z domačini odkrivale njihove izzive, kulturo in vsakdan. Na nacionalnem posvetu v Ljubljani so strokovnjaki opozorili na razkorak med zakonodajo in dejanskim položajem Romov ter poudarili pomen sodelovanja z njimi. Slišali bomo, zakaj je ohranjanje identitete in kulturne dediščine ključno za prihodnost romske skupnosti. Odpravili se bomo še na osnovno šolo Bršljin v Novem mestu in preverili, kako poteka vključevanje romskih učencev v izobraževalni proces.
54 min • 20. 04. 2026
Ob mednarodnem dnevu Romov, 8. aprila, smo za vas ujeli utrinke nekaterih izmed praznovanj po Sloveniji, od Kočevja in Maribora do osrednje prireditve v Murski Soboti. Romi kljub številnim izzivom skupnosti vseeno pritrjujejo manjšim, toda opaznejšim napredkom na področju izobraževanja in zaposlovanja. Na dan praznika smo se pogovarjali še s kulinarično mojstrico Sonjo Horvat, glasbenikom in producentom Sandijem Horvatom Sunnyjem in novinarko na romskem radiu, Nino Brasseur. Delu pogovora, ki je nastal v oddaji Prvi na obisku, bomo prisluhnili tudi v tokratnih Naših poteh.
53 min • 13. 04. 2026
V tokratnih Naših poteh prinašamo zgodbo Jožice Horvat, ki je že od dvajsetega leta naprej bila zaposlena v Avstriji. Zadnjih 27 let je delala kot kuharica na Dunaju, danes pa uživa zaslužen pokoj. Z družino živi v naselju, kjer se je rodila, odraščala je pri babici na kmetiji. Pomanjkanja v otroštvu ni poznala, pravi. Ob mednarodnem dnevu Romov, ki ga praznujemo 8. aprila, smo pred mikrofon povabili nekaj mladih Rominj in jih vprašali, kaj jim ta dan pomeni in česa si v današnjem času najbolj želijo. Prvi ponedeljek v mesecu prinaša še nov izbor za skladbi preteklega meseca. Med domačimi se za laskavi naziv potegujeta zasedba Del Tuha s skladbo Ej, sonce in Haris Pilton skupaj z ansamblom Gypsy Sound System s skladbo Maskarade. Med tujimi vam na izbiro ponujamo skladbo Disko Partizani, ki jo prispeva Shantel, in skladbo Karabiber v izvedbi Burhana Öçala.
58 min • 06. 04. 2026
V romskem naselju Vanča vas - Borejci deluje Društvo Grand šun, ki s svojim delom dokazuje, da solidarnost in podjetnost lahko hodita z roko v roki. Njihovo poslanstvo je predvsem pomoč gluhonemim in invalidnim, a so svojo dejavnost razširili še na gostinstvo. Tako obiskovalcem ponujajo predvsem jedi z žara in tudi pice. V oddaji razkrivamo tudi novosti letošnjega javnega razpisa za zveze romskih društev, ki ga je objavil Svet romske skupnosti. Eden od ključnih pogojev po novem zahteva, da ima vsak prijavitelj v delovanje zveze vključenih najmanj pet nevladnih organizacij, ki delujejo na področju romske skupnosti. Razpis je vreden 210 000 evrov. Kot veleva tradicija, bo na vrsti še nova rubrika romskega jezika, v kateri se bomo osredotočili na izraze v romščini s področja literature, saj 2. aprila zaznamujemo svetovni dan mladinske književnosti.
55 min • 30. 03. 2026
Ministrstvo za kulturo je lani poleti objavilo javni razpis Povezani s kulturo, namenjen podpori kulturnim dejavnostim romske skupnosti. Z razpisom, vrednim pol milijona evrov, želijo okrepiti znanje in možnosti romskih organizacij za pripravo kulturnih dogodkov ter spodbuditi medkulturni dialog in večjo socialno vključenost. Izbrani prijavitelji so z dejavnostmi začeli januarja. Mi smo obiskali pet društev, in to v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti, ter preverili, na katerem področju kulture bodo usposabljali udeležence. Kako kakovostna bo izvedba programov in vprašanje časa, saj večina zaposlenih na programih ne poseduje niti formalne izobrazbe s področja kulture niti ostalih primerljivih kompetenc za poučevanje udeležencev. Zato smo se z vprašanjem, kako bodo spremljali kakovost same izvedbe prijavljenih in odobrenih programov, obrnili še na kulturno ministrstvo.
55 min • 23. 03. 2026
