Iskanje
Sprehod po manj znanih prostorih Narodnega muzeja Slovenije in njegovih depojih
Sprehodili smo se po največjem in najstarejšem muzeju pri nas – po Narodnem muzeju Slovenije. Ni nas zanimalo le najstarejše glasbilo na svetu – 60 tisoč let stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab –, ampak so nas zanimali predvsem manj znani oddelki in prostori te muzejske ustanove, ki v zgradbi na Prešernovi cesti v Ljubljani domuje že 130 let, pred desetimi leti pa so dobili tudi zgradbo na muzejski ploščadi na Metelkovi. Delovanje Narodnega muzeja Slovenije pa je še starejše – ustanovili so ga kranjski deželni stanovi leta 1821. Od njega sta se odcepila Slovenski etnografski muzej leta 1923 in Prirodoslovni muzej leta 1944.
“Poslanstvo Narodnega muzeja Slovenije je govoriti o preteklosti tega prostora, ki mu danes rečemo Slovenija, in seveda vseh dogodkih, dosežkih, stvareh, ki so jih dosegli ljudje s tega prostora,” pove direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik.
Danes skrbi muzej za 300 tisoč predmetov, ki pričajo o življenju človeka v slovenskem prostoru od prazgodovine do sodobnosti, med katerimi jih je razstavljenih slabih deset tisoč. Ima dve lokaciji v Ljubljani, poleg tega še razstavi v Blejskem gradu in na Hrušici, Muzej grad Snežnik; šest strokovnih oddelkov, številne stalne postavitve, ta hip tudi štiri začasne zbirke. V Nedeljski reportaži smo se sprehodili po njegovih manj znanih prostorih in oddelkih. V knjižnici nas je sprejela Barbara Rogač in nam pokazala trezorje, v katerih so shranjene najstarešje in najdragocenejše knjige. Delo in pomen grafičnega kabineta nam je predstavila Blaženka First, po drugi stavbi Narodnega muzeja (na muzejski ploščadi Metelkova) pa nas je popeljal mag. Darko Knez. Tam smo zavili tudi v sodobno opremljene muzejske depoje, v katerih shranjujejo dragocene in občutljive muzejske predmete. Spoznali smo poslanstvo muzeja, delo oddelkov in kustosov ter izvedeli, kakšne pogoje zahtevata shramba in zaščita slovenske materialne dediščine.
Sprehod po manj znanih prostorih Narodnega muzeja Slovenije in njegovih depojih
Sprehodili smo se po največjem in najstarejšem muzeju pri nas – po Narodnem muzeju Slovenije. Ni nas zanimalo le najstarejše glasbilo na svetu – 60 tisoč let stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab –, ampak so nas zanimali predvsem manj znani oddelki in prostori te muzejske ustanove, ki v zgradbi na Prešernovi cesti v Ljubljani domuje že 130 let, pred desetimi leti pa so dobili tudi zgradbo na muzejski ploščadi na Metelkovi. Delovanje Narodnega muzeja Slovenije pa je še starejše – ustanovili so ga kranjski deželni stanovi leta 1821. Od njega sta se odcepila Slovenski etnografski muzej leta 1923 in Prirodoslovni muzej leta 1944.
“Poslanstvo Narodnega muzeja Slovenije je govoriti o preteklosti tega prostora, ki mu danes rečemo Slovenija, in seveda vseh dogodkih, dosežkih, stvareh, ki so jih dosegli ljudje s tega prostora,” pove direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik.
Danes skrbi muzej za 300 tisoč predmetov, ki pričajo o življenju človeka v slovenskem prostoru od prazgodovine do sodobnosti, med katerimi jih je razstavljenih slabih deset tisoč. Ima dve lokaciji v Ljubljani, poleg tega še razstavi v Blejskem gradu in na Hrušici, Muzej grad Snežnik; šest strokovnih oddelkov, številne stalne postavitve, ta hip tudi štiri začasne zbirke. V Nedeljski reportaži smo se sprehodili po njegovih manj znanih prostorih in oddelkih. V knjižnici nas je sprejela Barbara Rogač in nam pokazala trezorje, v katerih so shranjene najstarešje in najdragocenejše knjige. Delo in pomen grafičnega kabineta nam je predstavila Blaženka First, po drugi stavbi Narodnega muzeja (na muzejski ploščadi Metelkova) pa nas je popeljal mag. Darko Knez. Tam smo zavili tudi v sodobno opremljene muzejske depoje, v katerih shranjujejo dragocene in občutljive muzejske predmete. Spoznali smo poslanstvo muzeja, delo oddelkov in kustosov ter izvedeli, kakšne pogoje zahtevata shramba in zaščita slovenske materialne dediščine.
Čeprav so zime vedno manj bele, pa smo z oddajo Nedeljska reportaža v januarju ujeli priložnost za sankanje. Odpravili smo se v Idrijo, kjer že skoraj sedem desetletij deluje Sankaški klub Idrija. Nekoč so v večjem številu kot danes njegovi člani in članice doma in v tujini tekmovali v sankanju na naravnih progah ter tudi sami prirejali tekme. V zadnjem obdobju se je tudi pri njih razvilo poletno sankanje na saneh s koleščki, a vrnimo se v zimo in teden dni nazaj, ko sta Slovenijo še oklepala mraz in sneg.
24 min • 18. 01. 2026
Kaj je znanstvena ilustracija in kako nastane taktilna znanstvena ilustracija, ki je namenjena slepim in slabovidnim? Tega izziva so se lotili študenti na delavnicah Kaverljag, ki so potekale od leta 1998 do 2012 v ateljeju v Kaverljagu, v zaselku v vasi Grintovec pri Šmarjah nad Koprom. Leta 2009 so se posvetili iskanju rešitev, kako posamezne organizme predstaviti slepim in slabovidnim, da jih spoznajo s tipanjem. Nastali sta dve knjigi leta 2009 Dotakni se ptice in leta 2012 Žuželke od blizu. Leta 2024 so delavnice znova vzpostavili s projektom Morski organizmi za slepe in slabovidne, ki ga vodita Društvo Kaverljag in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, projekt pa so predstavili na razstavah, na katerih so uporabniki preizkušali učinkovitost metode. Decembra lani so izdali tudi znanstveno monografijo Ilustriranje nevidnega: Oblikovanje za vključujočo družbo, zdaj pa si prizadevajo, da bi vzpostavili bazo taktilnih ilustracij. Kakšne izzive je prestavljalo delo na projektu Morski organizmi za slepe in slabovidne, ki je rezultat raziskovalnega programa Vizualna pismenost na Univerzi v Ljubljani, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, in kakšne uporabne rešitve so predlagali, pa v današnji nedeljski reportaži, ki jo je pripravila Petra Medved.
28 min • 11. 01. 2026
Zima se sicer obotavlja, ampak povsem pozabila pa le ni na nas. Zimske radosti na snegu so postale tako zelo redke zaradi podnebnih sprememb, ko pa sneg le pobeli tudi našo deželo nam jo zagode draginja. Ker je smučanje mnogim našim sodržavljanom postalo skoraj nedostopno, se velja spomniti da za sproščeno uživanje na snegu, obstajajo tudi alternative. Sani so ena izmed možnosti. In o teoriji in praksi sankanja govori majhna razstava v majhnem, skoraj neopaznem mariborske razstavišču. Veselo nasankani, je hudomušen naslov tako razstave, kot tudi Nedeljske reportaže. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič
22 min • 04. 01. 2026
Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Gre za katoliški red, ki sledi miselnosti in učenjem redovnega ustanovitelja in svetnika Frančiška Asiškega. Med drugim jih poznamo tudi zaradi Škofjeloškega pasijona, najstarejšega dramskega besedila v slovenščini, ki ga je napisal brat Romuald in ga hranijo v Kapucinski knjižnici samostana v Škofji Loki. A ta knjiga še zdaleč ni edino pomembno knjižno delo, za katerega skrbijo. Kapucinski samostan, ki deluje od leta 1707, ima namreč kar 6 knjižnic. Najdragocenejša dela sicer niso na ogled, smo pa v oddaji Nedeljska reportaža obiskali njihovo knjižnico spomeniško zavarovanih starih knjig.
31 min • 28. 12. 2025
Danes je poseben dan, ki ga zaznamuje sončev obrat ali zimski solsticij, ko je sonce najnižje, ko se začne dolžina dneva daljšati in je prvi dan zime. Koledarska zima pa traja do 21. marca oziroma do pomladanskega enakonočja. Zima je znana sicer tudi po zimskem spanju nekaterih živali. To imenujemo hibernacija, ali stanje telesne neaktivnosti živih bitij. V tem času počivajo tudi rastline, in ta pojav imenujemo dormacija.
26 min • 21. 12. 2025
