Iskanje
Kamna Gorica je s sistemom kanalov razpihovala kovaške mehove
Na Slovenskem so trije kraji, ki jih primerjamo z Benetkami. Kostanjevico na Krki zato, ker je zgrajena na umetnem otoku, Vipavo, ker je zrasla na najmanj sedmih izvirih reke Vipave in ima 25 mostov, ter Kamni Gorici. Jurij Popov je obiskal slednjo in ugotavljal, kaj jo povezuje z Benetkami. »Najprej je to voda,« je povedal eden izmed sogovornikov dr. Mihael Toman. Glede na to, da je Kamna Gorica fužinarska ali kovaška vas v dolini Lipnice ob vznožju gozdnate Jelovice, je potrebovala veliko vode. Ker je potok Lipnica prej len kot ne, so s sistemom umetnih kanalov oziroma rak umetno povečali njeno moč, ki je poganjala vodna kolesa, da so razpihovala številne kovaške mehove. Teh je bilo nekoč v vasi 16, danes je eno samo.
V vasi je bil tudi plavž, danes pa je le maketa plavža na sredi vasi. Tudi kovačnici, po domače vigenjci, sta le še dve, nekoč jih je bilo veliko. Mreža rak je bila tako gosta, da so bile hiše dobesedno obdane z njimi in se je zdelo, da skozi vsako hišo teče voda. Zaradi tega je bilo v vasi tudi veliko mostov. Številke, ki smo jih našli, govorijo, da jih je bilo od 16 do 40. Ker jih nismo šteli, ne morem zapisati natančnega podatka. Vas ima očitno neko posebno energijo, saj je od nekdaj imela pomembne prebivalce, ki se niso ukvarjali samo z žebljarstvom. Kamnogoriška žebljarska tradicija se veže predvsem na izdelovanje žebljev, teh so izdelovali kar 120 različnih vrst. Kamna Gorica je rojstna vas slikarja Matevža Langusa, ki ga je na vasi obiskoval tudi njegov dober prijatelj dr. France Prešern. V njej se je rodil doktor Lovro Toman, pravnik in politik, znan med drugim po tem, da je prvi leta 1848 razvil slovensko zastavo, bil pa je poslanec kranjskega in dunajskega državnega zbora. Tu se je rodil in od tod odšel na misijonarsko pot v Mehiko duhovnik Marko Anton Kapus, danes pa tu živi biolog dr. Mihael Toman, med priseljenci pa posebno pozornost pritegneta zakonca Dušan Kapušar in Cecilija Prenz Kapušar, Argentinka po rodu, sicer pa profesorica latinskoameriške književnosti na univerzi v Trstu. Živita v stari gorenjski hiši, ki sta jo rešila pred popolnim propadom in je poleg njunega domovanja tudi sedež društva, ki je pomemben motor vaškega in občinskega kulturnega dogajanja.
Kamno Gorico smo spoznali v eni od preteklih oddaj Nedeljska reportaža.
Kamna Gorica je s sistemom kanalov razpihovala kovaške mehove
Na Slovenskem so trije kraji, ki jih primerjamo z Benetkami. Kostanjevico na Krki zato, ker je zgrajena na umetnem otoku, Vipavo, ker je zrasla na najmanj sedmih izvirih reke Vipave in ima 25 mostov, ter Kamni Gorici. Jurij Popov je obiskal slednjo in ugotavljal, kaj jo povezuje z Benetkami. »Najprej je to voda,« je povedal eden izmed sogovornikov dr. Mihael Toman. Glede na to, da je Kamna Gorica fužinarska ali kovaška vas v dolini Lipnice ob vznožju gozdnate Jelovice, je potrebovala veliko vode. Ker je potok Lipnica prej len kot ne, so s sistemom umetnih kanalov oziroma rak umetno povečali njeno moč, ki je poganjala vodna kolesa, da so razpihovala številne kovaške mehove. Teh je bilo nekoč v vasi 16, danes je eno samo.
V vasi je bil tudi plavž, danes pa je le maketa plavža na sredi vasi. Tudi kovačnici, po domače vigenjci, sta le še dve, nekoč jih je bilo veliko. Mreža rak je bila tako gosta, da so bile hiše dobesedno obdane z njimi in se je zdelo, da skozi vsako hišo teče voda. Zaradi tega je bilo v vasi tudi veliko mostov. Številke, ki smo jih našli, govorijo, da jih je bilo od 16 do 40. Ker jih nismo šteli, ne morem zapisati natančnega podatka. Vas ima očitno neko posebno energijo, saj je od nekdaj imela pomembne prebivalce, ki se niso ukvarjali samo z žebljarstvom. Kamnogoriška žebljarska tradicija se veže predvsem na izdelovanje žebljev, teh so izdelovali kar 120 različnih vrst. Kamna Gorica je rojstna vas slikarja Matevža Langusa, ki ga je na vasi obiskoval tudi njegov dober prijatelj dr. France Prešern. V njej se je rodil doktor Lovro Toman, pravnik in politik, znan med drugim po tem, da je prvi leta 1848 razvil slovensko zastavo, bil pa je poslanec kranjskega in dunajskega državnega zbora. Tu se je rodil in od tod odšel na misijonarsko pot v Mehiko duhovnik Marko Anton Kapus, danes pa tu živi biolog dr. Mihael Toman, med priseljenci pa posebno pozornost pritegneta zakonca Dušan Kapušar in Cecilija Prenz Kapušar, Argentinka po rodu, sicer pa profesorica latinskoameriške književnosti na univerzi v Trstu. Živita v stari gorenjski hiši, ki sta jo rešila pred popolnim propadom in je poleg njunega domovanja tudi sedež društva, ki je pomemben motor vaškega in občinskega kulturnega dogajanja.
Kamno Gorico smo spoznali v eni od preteklih oddaj Nedeljska reportaža.
Čeprav so zime vedno manj bele, pa smo z oddajo Nedeljska reportaža v januarju ujeli priložnost za sankanje. Odpravili smo se v Idrijo, kjer že skoraj sedem desetletij deluje Sankaški klub Idrija. Nekoč so v večjem številu kot danes njegovi člani in članice doma in v tujini tekmovali v sankanju na naravnih progah ter tudi sami prirejali tekme. V zadnjem obdobju se je tudi pri njih razvilo poletno sankanje na saneh s koleščki, a vrnimo se v zimo in teden dni nazaj, ko sta Slovenijo še oklepala mraz in sneg.
24 min • 18. 01. 2026
Kaj je znanstvena ilustracija in kako nastane taktilna znanstvena ilustracija, ki je namenjena slepim in slabovidnim? Tega izziva so se lotili študenti na delavnicah Kaverljag, ki so potekale od leta 1998 do 2012 v ateljeju v Kaverljagu, v zaselku v vasi Grintovec pri Šmarjah nad Koprom. Leta 2009 so se posvetili iskanju rešitev, kako posamezne organizme predstaviti slepim in slabovidnim, da jih spoznajo s tipanjem. Nastali sta dve knjigi leta 2009 Dotakni se ptice in leta 2012 Žuželke od blizu. Leta 2024 so delavnice znova vzpostavili s projektom Morski organizmi za slepe in slabovidne, ki ga vodita Društvo Kaverljag in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, projekt pa so predstavili na razstavah, na katerih so uporabniki preizkušali učinkovitost metode. Decembra lani so izdali tudi znanstveno monografijo Ilustriranje nevidnega: Oblikovanje za vključujočo družbo, zdaj pa si prizadevajo, da bi vzpostavili bazo taktilnih ilustracij. Kakšne izzive je prestavljalo delo na projektu Morski organizmi za slepe in slabovidne, ki je rezultat raziskovalnega programa Vizualna pismenost na Univerzi v Ljubljani, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, in kakšne uporabne rešitve so predlagali, pa v današnji nedeljski reportaži, ki jo je pripravila Petra Medved.
28 min • 11. 01. 2026
Zima se sicer obotavlja, ampak povsem pozabila pa le ni na nas. Zimske radosti na snegu so postale tako zelo redke zaradi podnebnih sprememb, ko pa sneg le pobeli tudi našo deželo nam jo zagode draginja. Ker je smučanje mnogim našim sodržavljanom postalo skoraj nedostopno, se velja spomniti da za sproščeno uživanje na snegu, obstajajo tudi alternative. Sani so ena izmed možnosti. In o teoriji in praksi sankanja govori majhna razstava v majhnem, skoraj neopaznem mariborske razstavišču. Veselo nasankani, je hudomušen naslov tako razstave, kot tudi Nedeljske reportaže. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič
22 min • 04. 01. 2026
Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Gre za katoliški red, ki sledi miselnosti in učenjem redovnega ustanovitelja in svetnika Frančiška Asiškega. Med drugim jih poznamo tudi zaradi Škofjeloškega pasijona, najstarejšega dramskega besedila v slovenščini, ki ga je napisal brat Romuald in ga hranijo v Kapucinski knjižnici samostana v Škofji Loki. A ta knjiga še zdaleč ni edino pomembno knjižno delo, za katerega skrbijo. Kapucinski samostan, ki deluje od leta 1707, ima namreč kar 6 knjižnic. Najdragocenejša dela sicer niso na ogled, smo pa v oddaji Nedeljska reportaža obiskali njihovo knjižnico spomeniško zavarovanih starih knjig.
31 min • 28. 12. 2025
Danes je poseben dan, ki ga zaznamuje sončev obrat ali zimski solsticij, ko je sonce najnižje, ko se začne dolžina dneva daljšati in je prvi dan zime. Koledarska zima pa traja do 21. marca oziroma do pomladanskega enakonočja. Zima je znana sicer tudi po zimskem spanju nekaterih živali. To imenujemo hibernacija, ali stanje telesne neaktivnosti živih bitij. V tem času počivajo tudi rastline, in ta pojav imenujemo dormacija.
26 min • 21. 12. 2025
