Prvi kolesarji so bili meščanski moški, ki so se vozili na izlete na podeželje
Prekratka in predolga noga
Prvo kolo, ki se je pojavilo v Ljubljani, je bilo velociped. A neposreden pogon na prvo kolo, ki sta ga sicer zasnovala francoska brata Micheaux, je povzročal kar nekaj težav.
"Sprednje kolo je bilo velikega premera, včasih več kot meter ali oz. nekje v tem obsegu. Voznik je sedel precej visoko in če se je ustavil, ni imel več stika s tlemi. Dokler je šlo to naravnost, ni bilo nobenega problema. Ko je bilo treba zaviti, pa je voznik obrnil balanco in takrat je nenadoma ena noga postala malo prekratka, druga pa malo predolga." – muzejski vodnik Božo Štajer, Tehniški muzej Slovenije v Bistri
Prvi kolesarji so bili meščanski moški, ki so se s kolesi vozili na izlete na podeželje. Kmetje in delavci so si lahko kolo privoščili šele na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Takrat so se na kolesa povzpele tudi ženske.
"Še posebej v zahodnem delu Evrope, v Veliki Britaniji in drugod v razvitem industrijskem delu sveta, so ga uporabljale kot feministično emancipacijsko orodje, s katerim so pokazale, da so enakovredne moškim tudi fizično, dobesedno." – dr. Rajko Muršič, prof. za kulturno antropologijo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti
Zapuščina Tovarne koles Rog
Tovarno koles Rog so zaprli leta 1994. Preden se je v začetku leta 2006 območje odprlo samoorganizirani rabi, so jo opustošili.
"Nekdanji zaposleni in uporabniki so mi povedali, da je bila tovarna opustošena v smislu, da so bili stroji mogoče celo na črno prodani. Vsekakor pa odstranjeni iz tovarne. Odstranjeni so bili tudi nekateri železni, jekleni konstrukcijski deli, kar predstavlja nevarnost. In tudi električne inštalacije, ker so bile bakrene." – nekdanji uporabnik Roga in arhitekt Rastko Pečar
Kdo še ohranja dediščino Roga? Če sploh kdo?
"Bil je neki trenutek, ko sem z naglavno lučko sredi noči popravljal kolo na teh katranastih tleh. In sem doumel, da je kolo, ki ga zdajle naključno popravljam, šel skozi ves ta proces dela in je šel tudi tukaj mimo mene ... Taka predstava preteklosti za nazaj s sedanjostjo. Kaj je samo še tukaj? Aha, torej samo še jaz sem ostal." – Tilen Mihelič Kurent, kipar in uporabnik Roga (njegov prostor je atelje, depo in popravljalnica koles)
Obiskala sem tudi malo bolj konvencionalen, a nič manj zanimiv servis koles. Nahaja se v središču prestolnice na Tavčarjevi 4:
"Najhujši so recimo lokali ob cesti, kjer razbijajo flaše. Pa tiste jeklene krtače od komunale, ki čistijo. Tisti majhni opilki so tako zoprni, se zapičijo noter in po enem mesecu predrejo. Če nisi pozoren, tudi trikrat menjaš zračnico. Pa še vedno spusti, ker pač nisi našel tistega." – serviser Milinko Kovačević
Nekoč je kolo plašilo živali, danes politike
To, da se protesti ob petkih dogajajo na kolesih, ni tako zelo nenavadno. "V 60. letih, ko se začnejo sodobna okoljska gibanja, kolo postane idealna rešitev za tiste, ki skrbijo za okolje," potrdi dr. Rajko Muršič. Kolo je tako danes nekakšna vsestranska oblika alternative.
"Na protestih dragih, fensi koles tako rekoč sploh ne vidimo. In na neki način so ta kolesa celo skupnostna, zato ker (žal) pač obstaja praksa tukaj v Ljubljani, da se kolesa "izposojajo" za nedoločen čas."
