Slovenci nedvomno smo močno navezani na gore in gorski svet, alpinizem, pohodništvo in smučanje. Zato ne preseneča, da imamo na tem področju izjemno bogato zgodovino. Kljub temu se žal ne moremo pohvaliti z bogatim naborom literature, ki bi številne zgodbe, izmišljene in tiste prave, ohranjala za rodove, ki šele prihajajo. Zato je nova knjiga publicista, urednika, pisatelja in velikega poznavalca življenja v gorah Dušana Škodiča zagotovo več kot dobrodošla. S članom uredniškega odbora naše najstarejše revije, Planinskega vestnika, se je takoj po polnoči v svet zgodb, ki jih pišejo gore, podal voditelj Jure K. Čokl.
Slovenci nedvomno smo močno navezani na gore in gorski svet, alpinizem, pohodništvo in smučanje. Zato ne preseneča, da imamo na tem področju izjemno bogato zgodovino. Kljub temu se žal ne moremo pohvaliti z bogatim naborom literature, ki bi številne zgodbe, izmišljene in tiste prave, ohranjala za rodove, ki šele prihajajo. Zato je nova knjiga publicista, urednika, pisatelja in velikega poznavalca življenja v gorah Dušana Škodiča zagotovo več kot dobrodošla.
Dušan Škodič je prava enciklopedija, ki poslušalca (ali bralca) z lahkoto premami, da mu sledi v poglavja zgodovine, ki jih predstavlja na zelo slikovit, skoraj filmski način. Toliko zgodb, kolikor so jih napisale naše gore, se jih je zgodilo le redko kje. In tudi simbolna vrednost, ki jo gore imajo za Slovence, je tako izražena le v redko katerem narodu. Dušan Škodič je v svoji ravnokar izdani knjigi Ljudje v gorah zajel dolg časovni lok. Vse zgodbe, ki jih najdemo v njegovi novi knjigi, so napisane na podlagi dokumentiranih dejstev, a vendarle zavite v domišljijsko pripoved, kar jih naredi še bolj zanimive. Bralcu dopušča veliko prostora za lastno predstavo zgodb. Knjigo je pisal deset let, nastala pa je zaradi pripombe urednika Planinskega vestnika Vladimirja Habjana, da naj ‘članke piše za revijo, zgodbe pa za knjigo’. Tako je začel snovati svojo drugo knjigo (prva je izšla pred desetimi leti, Devet dni v avgustu, op.a.), ki je v slovenski gorniški literaturi unikat.
Sicer je Dušan Škodič član uredniškega odbora naše najstarejše še delujoče revije Planinski vestnik. Kot novinar se je bralcem močno prikupil kot izvrsten poznavalec zgodovine in pravi raziskovalec naših gora, ki po njegovih besedah skrivajo še ogromno stvari, ki jih še moramo odkriti. Tudi sam je ljubiteljsko zašel v arheologijo in celo označil in Planinskemu muzeju razkril nekaj najdišč, ki še čakajo pravo obdelavo.
Ob prostem času počne marsikaj, a vedno pazi, da mu ga nekaj ostane tudi za stvari, ki jih dela za dušo – izdeluje domače kreme iz različnih zelišč ter destilira whisky v butičnih količinah. Zanj je dobil tudi nekaj pohval poznavalcev iz tujine, na kar je zelo ponosen. Ponosni pa moramo biti tudi Slovenci, doda ob koncu – na svojo bogato zgodovino, ki jo moramo dobro poznati in se iz nje učiti, saj se drugače lahko kaj hitro zgodi, da se bo ponovila. Tega pa si ne želi nihče, zaključi.