Iskanje
20 min • 22. 12. 2024
Božično-novoletni prazniki so že po običaju primerni za peko potice in pripravo ostalih kulinaričnih dobrot. Na Turistični kmetiji Pri Levarjevih vselej lepo diši po domači kuhinji, ki vključuje mesne ali zelenjavne jedi, kruh iz krušne peči, božični kruh poprtnik ali pa potico. Prav za pripravo te značilne slovenske sladice nam je gospodinja Jolanda zaupala nekaj nasvetov, izkušenj in veščin iz kulinarične dediščine Dolenjega Jezera. S kulinariko je povezana tudi pridelava divjih špargljev. V Vrtnariji Golob-Klančič v Vitovljah na Goriškem so predstavili rezultate enoletnega projekta, kako uspešno zatirati razvoj lišajev in mahov, ki povzročajo velike težave v pridelavi divjih špargljev. Povpraševanje po njih že krepko presega ponudbo, ugotavljajo tako pridelovalci kot stroka. V oddaji smo obiskali tudi Božičevo kmetijo v Podnanosu. Tam je doma najboljša pridelovalka žganja po izboru drugega mednarodnega festivala žganih pijač Slovenija 2024.
Božično-novoletni prazniki so že po običaju primerni za peko potice in pripravo ostalih kulinaričnih dobrot. Na Turistični kmetiji Pri Levarjevih vselej lepo diši po domači kuhinji, ki vključuje mesne ali zelenjavne jedi, kruh iz krušne peči, božični kruh poprtnik ali pa potico. Prav za pripravo te značilne slovenske sladice nam je gospodinja Jolanda zaupala nekaj nasvetov, izkušenj in veščin iz kulinarične dediščine Dolenjega Jezera. S kulinariko je povezana tudi pridelava divjih špargljev. V Vrtnariji Golob-Klančič v Vitovljah na Goriškem so predstavili rezultate enoletnega projekta, kako uspešno zatirati razvoj lišajev in mahov, ki povzročajo velike težave v pridelavi divjih špargljev. Povpraševanje po njih že krepko presega ponudbo, ugotavljajo tako pridelovalci kot stroka. V oddaji smo obiskali tudi Božičevo kmetijo v Podnanosu. Tam je doma najboljša pridelovalka žganja po izboru drugega mednarodnega festivala žganih pijač Slovenija 2024.
Tema oddaje je regenerativno kmetijstvo, ki v tleh ohranja hranila, zadržuje vodo in na tla gleda kot na živ ekosistem. Zaradi vedno večje izčrpanosti tal, ki je posledica kemizacije kmetijstva, se znanost v zadnjem obdobju ukvarja z iskanjem modelov kmetovanja v smeri trajnosti. Eden takih je regenerativno kmetijstvo. V oddaji slišimo, kako je Slovenija prek Biotehniške fakultete del velike mednarodne raziskave o pospeševanju regenerativnega in ohranitvenega kmetijstva v Evropi - TRAILS4SOIL. Podjetje Žipo iz Lenarta in ekološka kmetija Vegerila z Gorenjske pa nam razkrijeta izkušnje s prehodom na regenerativno kmetijsko prakso. Izvemo, ali je tak model ekonomsko vzdržen in kakšne koristi bi od regenerativnega kmetijstva imele lokalne skupnosti.
21 min • 01. 03. 2026
V oddaji Od setve do žetve se bomo dotaknili priseljevanja v ruralno okolje in spregovorili o izzivih in težavah, ki jih ima to lahko za kmete. Izpostavili bomo Goričko kot primer prostora, kjer brez aktivnih kmetij ni ne krajine, ne lokalne hrane in ne prihodnosti. Ker so se dela v vinogradih že začela, nas bo tudi zanimalo, ali se stanje zlate trsne rumenice – neozdravljive bolezni vinske trte – po letošnji nekoliko hladnejši zimi izboljšuje.
21 min • 22. 02. 2026
V Goriških brdih že kar nestrpno in z nejevoljo čakajo na odziv države s končno oceno škode, ki jo je povzročila deževna ujma sredi novembra lani. Po ocenah komisij za popis škode je prizadetih približno osem desetin vinogradniških površin, preostali delež odpade na sadovnjake in oljčnike. Občinska komisija je škodo ocenila na več kot 3,8 milijona evrov, regijska komisija ta znesek nekoliko znižuje, končno oceno pa bo dala državna komisija. Njeno poročilo je zdaj v medresorskem usklajevanju na vladi, ki naj bi končni znesek škode po naravni katastrofi v Brdih sprejela na četrtkovi seji. Pridelovalci in stroka po svojih močeh odpravljajo posledice in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanju te problematike. V oddaji smo obiskali še Agrarno skupnost Podpeč - Praproče. Ta je za lani prejela priznanje najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju. Poizvedeli pa smo tudi, zakaj so slovenske sorte krompirja boljše od tujih sort.
19 min • 15. 02. 2026
Kmetijsko gozdarska zbornica je tudi letos pred začetkom subvencijske kampanje začela informativno usposabljanje za kmete, katerega cilj je čim bolj seznaniti upravičence, da na vnos vlog pridejo pripravljeni, da bodo postopki hitrejši. Rejci prašičev so opozorili, da lahko z novim letom opravljajo kastracije le po uspešno opravljenem usposabljanju, vendar tega še do danes ni bilo. V oddaji tudi o tem, da je Slovenija na področju semenarstva skoraj popolnoma odvisna od uvoza semen. Zgornjegorenjske občine pa so že pred leti vzpostavile Semenjalnico, ki skrbi za pridelavo ekoloških semen. Vzpostavili so mrežo kooperantov, ki pridelujejo ekološko seme, v leškem čebelarskem centru pa deluje tudi hranilnica ekoloških semen. Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in Inštitut Ekosemena sodelujeta tudi pri različnih projektih. Trenutno pri projektu Seme/Saat, pri katerem sodelujejo tudi strokovnjaki iz Avstrije.
20 min • 08. 02. 2026
Tokratno oddajo posvečamo mladim kmetom. Število mladih prevzemnikov je v vsakem programskem obdobju nižje, številke so zaskrbljujoče. Nosilci družinskih kmetij v Sloveniji so v povprečju stari 63 let, delež mlajših od 35 let je dobre 3%. Pred 10. srečanjem mladih prevzemnikov, ki bo prihodnji četrtek popoldan v Šempetru, se bomo v naslednjih minutah pogovarjali, kako mlade kljub izzivom zadržati ali privabiti na kmetije? Slišali bomo Miho Curka, mladega nosilca kmetije z Griča pri Trebnjem. Izvedeli kako ministrstvo za kmetijstvo podpira mlade kmete in generacijsko prenovo kmetijstva in se o izzivih na tem področju pogovarjali z Doris Letina, predstavnico Zveze slovenske podeželske mladine in Jožetom Očkom, koordinatorjem za področje mladih kmetov na Kmetijsko gozdarski zbornici. Oddajo pripravlja Jernejka Drolec.
21 min • 01. 02. 2026
