Iskanje
21 min • 25. 05. 2025
21 min • 25. 05. 2025
Osrednja tema tokratne oddaje Od setve do žetve bo ekološko kmetovanje. Ta naravi prijazni način kmetovanja se v zadnjih letih postopno razvija, čeprav ne dosega evropskih ciljev. Sprašujemo se, kje so razlogi, da do leta 2030 ne bomo dosegli načrta, to je 25 odstotkov kmetijskih zemljišč, obdelanih na ekološki način; nato predstavimo ekološka pridelovalca špargljev in jagod in izvemo, kako zahtevna je pridelava te sezonske zelenjave in jagodičevja.
Osrednja tema tokratne oddaje Od setve do žetve bo ekološko kmetovanje. Ta naravi prijazni način kmetovanja se v zadnjih letih postopno razvija, čeprav ne dosega evropskih ciljev. Sprašujemo se, kje so razlogi, da do leta 2030 ne bomo dosegli načrta, to je 25 odstotkov kmetijskih zemljišč, obdelanih na ekološki način; nato predstavimo ekološka pridelovalca špargljev in jagod in izvemo, kako zahtevna je pridelava te sezonske zelenjave in jagodičevja.
Povsod po Sloveniji se na veliko noč na mizah znajdejo številne dobrote. Vendar pa se tako praznične jedi kot tudi običaji od kraja do kraja vendarle malce razlikujejo. V Brkinih, na primer, so morali k blagoslovu nesti tudi oblate, namesto potice pa se je na mizi velikokrat znašla pinca. Kmetijski inštitut Slovenije je – po letih zagnanega dela– pred kratkim razvil novo srednje zgodnjo sorto fižola za zrnje KIS AHAC. Njeni ključni odliki sta zgodnje cvetenje in večja odpornost proti podnebnim spremembam. Intenzivno zaraščanje kraške krajine, ki je posledica opuščanja kmetijske obdelave, pa povečuje požarno ogroženost narave in naselij na območju celotnega Krasa, zato strokovnjaki z različnih področij iščejo rešitve, kako se neprijetni situaciji postaviti po robu.
19 min • 05. 04. 2026
V oddaji Od setve do žetve bomo slišali, zakaj se je več mladih prevzemnikov kmetij, ki so lani kandidirali na razpis, namenjen gorsko hribovskim kmetijam za dvig produktivnosti, pritožilo na negativne odločbe. Dokazujejo, da je bil eden od pogojev postavljen tako, da ga noben prevzemnik, ki je kmetijo prevzel v letu 2024, ni mogel izpolnjevati. Pozornost bomo namenili tudi gozdarstvu, točneje ekonomskim vidikom gozdov. O varni sečnji in o poklicu arborista pa se bomo pogovarjali z Robertom Čukom, podprvakom svetovnega gozdarskega prvenstva, ki ga je letos prvič gostila Slovenija.
20 min • 29. 03. 2026
V oddaji Od setve do žetve med drugim govorimo o fitofarmacevtskih sredstvih, o omejevanju njihove uporabe in o alternativah, ki bi lahko zmanjšale njihovo porabo. Pozornost posvečamo še eni pomembni temi, in sicer nesrečam v kmetijstvu, kajti po statističnih podatkih je stopnja smrtnih nesreč v kmetijstvu od dva- do štirikrat višja kot v večini drugih dejavnosti. Ob koncu pa obiščemo kmetijo Žampa v občini Destrnik, ki velja za eno tehnološko najsodobnejših kmetij pri nas – pri njih skrbijo tudi za dobro počutje krav molznic.
21 min • 22. 03. 2026
Z 21. marcem začne veljati pravilnik o uporabi grafične podobe slovenske zastave za označevanje kmetijskih proizvodov in živil. To namreč določa novi zakon o hrani, pomeni pa, da bodo lahko proizvajalci, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje, označevali svoje proizvode s slovensko zastavo. Njena uporaba je namenjena kmetijskim proizvodom in živilom, ki so vključeni v sheme kakovosti in pri katerih so vsi postopki – pridelava, predelava in pakiranje – zagotovljeni v Sloveniji. S tem dobivajo kmetje potrdilo o prepoznavnosti svojih pridelkov in izdelkov, kupci pa jamstvo, da gre resnično za slovensko živilo.V oddaji smo se seznanili še z rezultati in dosežki čezmejnega evropskega projekta Ero-STOP, ki se loteva problematike erozije oziroma odnašanja zemlje s kmetijskih površin v vipavskih gričih. Poizvedeli pa smo tudi, kako se rejci drobnice in goveda odzivajo na cepljenje proti bolezni modrikastega jezika, ki ga morajo opraviti do 24. aprila.
18 min • 15. 03. 2026
Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, smo najprej obiskali srečanje pomurskih kmetic, kar 200 se jih je udeležilo dogodka, ki ga je pripravil Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota. Kako tudi ne, saj v Pomurju deluje kar 15 društev podeželskih žena. Poleg skrbi za družino in dom so ženske vpete v kmečko delo in znajo uporabljati tudi različno mehanizacijo, poznajo zakonske predpise in še marsikaj. V oddaji tudi o slabih razmerah v prašičereji. Na ptujskem Kmetijsko-gozdarskem zavodu opozarjajo, da je stopnja samooskrbe na tem področju krepko padla, bojijo pa se, da bo zaradi dodatnih obremenitev kmetov samo še slabše. V Artičah je sadjarsko društvo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto pripravilo že 31. sadjarske dneve. Tudi na tem področju je stanje v državi zelo skrb vzbujajoče.
19 min • 08. 03. 2026
