Iskanje
21 min • 31. 08. 2025
Z obiranjem grozdja za penine se je prejšnji teden, na nekaterih legah pa tudi že prej, začela trgatev na Primorskem. Prva predvidevanja stroke in vinogradnikov se nagibajo k napovedi zelo dobre letine, tako po kakovosti kot količini. V zadružni kleti Brda, denimo, predvidevajo prevzem približno šestih milijonov kilogramov grozdja, kar je skoraj tretjino več kot lani. Cene odkupljenega grozdja ostajajo na ravni lanskih; boljše plačilo za bele in rdeče sorte pa letos napovedujejo v Kleti Vipava 1894. Značilnost trgatve na Primorskem je tudi velika izenačenost dozorevanja sort. To pomeni, da so ponekod v slovenski Istri začeli hkrati obirati grozdje za penine in za tako imenovana mirna vina. Si pa vinogradniki in vinarji v vseh štirih primorskih vinorodnih okoliših želijo, da bi glavnina trgatve minila v lepem vremenu, brez večjega deževja. V oddaji, predstavimo še priložnosti, ki jih prinaša gojenje alge spiruline. Živilo z veliko beljakovinami, vitamini in minerali bi namreč nosilci projekta Modrozelena radi približali slovenskim kmetovalcem
Z obiranjem grozdja za penine se je prejšnji teden, na nekaterih legah pa tudi že prej, začela trgatev na Primorskem. Prva predvidevanja stroke in vinogradnikov se nagibajo k napovedi zelo dobre letine, tako po kakovosti kot količini. V zadružni kleti Brda, denimo, predvidevajo prevzem približno šestih milijonov kilogramov grozdja, kar je skoraj tretjino več kot lani. Cene odkupljenega grozdja ostajajo na ravni lanskih; boljše plačilo za bele in rdeče sorte pa letos napovedujejo v Kleti Vipava 1894. Značilnost trgatve na Primorskem je tudi velika izenačenost dozorevanja sort. To pomeni, da so ponekod v slovenski Istri začeli hkrati obirati grozdje za penine in za tako imenovana mirna vina. Si pa vinogradniki in vinarji v vseh štirih primorskih vinorodnih okoliših želijo, da bi glavnina trgatve minila v lepem vremenu, brez večjega deževja. V oddaji, predstavimo še priložnosti, ki jih prinaša gojenje alge spiruline. Živilo z veliko beljakovinami, vitamini in minerali bi namreč nosilci projekta Modrozelena radi približali slovenskim kmetovalcem
Tokratno oddajo posvečamo mladim kmetom. Število mladih prevzemnikov je v vsakem programskem obdobju nižje, številke so zaskrbljujoče. Nosilci družinskih kmetij v Sloveniji so v povprečju stari 63 let, delež mlajših od 35 let je dobre 3%. Pred 10. srečanjem mladih prevzemnikov, ki bo prihodnji četrtek popoldan v Šempetru, se bomo v naslednjih minutah pogovarjali, kako mlade kljub izzivom zadržati ali privabiti na kmetije? Slišali bomo Miho Curka, mladega nosilca kmetije z Griča pri Trebnjem. Izvedeli kako ministrstvo za kmetijstvo podpira mlade kmete in generacijsko prenovo kmetijstva in se o izzivih na tem področju pogovarjali z Doris Letina, predstavnico Zveze slovenske podeželske mladine in Jožetom Očkom, koordinatorjem za področje mladih kmetov na Kmetijsko gozdarski zbornici. Oddajo pripravlja Jernejka Drolec.
21 min • 01. 02. 2026
V oddaji, posvečeni kmetijskim vsebinam, se bomo tokrat najprej ustavili pri zloglasnem trgovinskem sporazumu z Mercosurjem. Znano je namreč, da evropski in slovenski kmetje sporazum zavračajo, ker je po njihovem mnenju škodljiv, saj odpira vrata nelojalni konkurenci. Ob tem bomo govorili še o graditvi namakalnega sistema v občini Kidričevo, dali besedo mladim mamicam na podeželju v zvezi z izzivi, kaj zanje pomeni delo na kmetiji, opozorili pa bomo še na razpis, na katerega lahko kmetije prijavijo svoje izdelke za ocenjevanje na Dobrotah slovenskih kmetij.
19 min • 25. 01. 2026
Erozija oziroma odnašanje zemlje povzroča velike težave po vsej Sloveniji. Razlog so vse bolj zaostrene podnebne spremembe, ki se kažejo v hudih nalivih z enormnimi in enkratnimi količinami vode, ki z odprtih kmetijskih površin odnaša najboljšo rodovitno prst ter povzroča plazove in zemeljske podore. Temu smo bili sredi novembra priča v Goriških brdih, kjer zdaj pridelovalci in stroka iščejo rešitve za vsaj začasno sanacijo prizadetih vinogradov. Škodo sicer še popisujejo, znašala naj bi več sto tisoč ali celo milijon evrov, kajti po oceni stroke je poškodovana približno tretjina briških vinogradov. Tovrstno problematiko bodo poskušali v prihodnje blažiti ali preprečevati z različnimi ukrepi in priporočili, ki jih oblikujejo v okviru čezmejnega evropskega projekta Ero-STOP. V oddaji smo se še pozanimali, kako so nizke temperature ozračja v začetku leta vplivale na nasade oljk v slovenski Istri in na širšem Primorskem, obiskali pa smo tudi inovativno in skrbno domačijo Pri Starčih v Križu pri Sežani.
20 min • 18. 01. 2026
Nihče ne dvomi, da ima lokalno pridelana hrana veliko prednosti. Dobro vpliva tako na zdravje ljudi in živali, poleg tega pa ohranja življenje na podeželju. Pozanimali smo se, kakšne aktivnosti na tem področju izvajajo kmetijske zadruge. Nekatere se ponašajo tudi s predelovalno dejavnostjo in svojimi trgovinami. Na prestižnem mednarodnem ocenjevanju ekstra deviških oljčnih olj Premio Biol Novello v Bariju v Italiji pa sta kar dva pridelovalca s širšega Goriškega prejela visoki priznanji. Mi smo ju obiskali. Ob godu sv. Antona Puščavnika, ki je – med drugim zavetnik – živinorejcev in mesarjev, v oddaji tudi o tradiciji kolin in kašnatih klobas – čurk. Tako jih imenujejo v Prlekiji in nekaterih obmejnih krajih s Hrvaško. Posebno pozornost jim namenja »Društvo Antonovanje na Kogu«, ki že poldrugo desetletje pripravlja čurkijado.
21 min • 11. 01. 2026
V prvi oddaji Od setve do žetve v letu 2026 oddaji govorimo o uvajanju novih tehnologij na področju kmetijstva kot ene najhitreje rastočih panog na svetu. V testiranje in prakso tudi pri nas prihajajo orodja, kot so brezpilotni letalniki, robotski sistemi in digitalizacija. Druga tema pa je opozarjanje Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, da so razpisi za posodabljanje gorskih kmetij glede na potrebe finančno podhranjeni in da ob velikih besedah o modernizaciji in digitalizaciji po razpisu za naložbe gorskih kmetij zavrnjenim prosilcem ostanejo le kosa, grablje in vile.
22 min • 04. 01. 2026
