Z obiranjem grozdja za penine se je prejšnji teden, na nekaterih legah pa tudi že prej, začela trgatev na Primorskem. Prva predvidevanja stroke in vinogradnikov se nagibajo k napovedi zelo dobre letine, tako po kakovosti kot količini. V zadružni kleti Brda, denimo, predvidevajo prevzem približno šestih milijonov kilogramov grozdja, kar je skoraj tretjino več kot lani. Cene odkupljenega grozdja ostajajo na ravni lanskih; boljše plačilo za bele in rdeče sorte pa letos napovedujejo v Kleti Vipava 1894. Značilnost trgatve na Primorskem je tudi velika izenačenost dozorevanja sort. To pomeni, da so ponekod v slovenski Istri začeli hkrati obirati grozdje za penine in za tako imenovana mirna vina. Si pa vinogradniki in vinarji v vseh štirih primorskih vinorodnih okoliših želijo, da bi glavnina trgatve minila v lepem vremenu, brez večjega deževja. V oddaji, predstavimo še priložnosti, ki jih prinaša gojenje alge spiruline. Živilo z veliko beljakovinami, vitamini in minerali bi namreč nosilci projekta Modrozelena radi približali slovenskim kmetovalcem
Z obiranjem grozdja za penine se je prejšnji teden, na nekaterih legah pa tudi že prej, začela trgatev na Primorskem. Prva predvidevanja stroke in vinogradnikov se nagibajo k napovedi zelo dobre letine, tako po kakovosti kot količini. V zadružni kleti Brda, denimo, predvidevajo prevzem približno šestih milijonov kilogramov grozdja, kar je skoraj tretjino več kot lani. Cene odkupljenega grozdja ostajajo na ravni lanskih; boljše plačilo za bele in rdeče sorte pa letos napovedujejo v Kleti Vipava 1894. Značilnost trgatve na Primorskem je tudi velika izenačenost dozorevanja sort. To pomeni, da so ponekod v slovenski Istri začeli hkrati obirati grozdje za penine in za tako imenovana mirna vina. Si pa vinogradniki in vinarji v vseh štirih primorskih vinorodnih okoliših želijo, da bi glavnina trgatve minila v lepem vremenu, brez večjega deževja. V oddaji, predstavimo še priložnosti, ki jih prinaša gojenje alge spiruline. Živilo z veliko beljakovinami, vitamini in minerali bi namreč nosilci projekta Modrozelena radi približali slovenskim kmetovalcem
V oddaji Od setve do žetve se posvečamo vprašanju inovacij in razvoja kmetijske mehanizacije, ki je stalni spremljevalec kmetijske pridelave. V Sloveniji imamo tako večja uveljavljena podjetja, ki s posodabljanjem strojnih priključkov podpirajo razvoj rastlinske pridelave. Ne manjka pa niti mladih manjših podjetij z večjimi inovativnimi preboji. Razmišljamo o tem, kako na področje strojne kmetijske mehanizacije in opreme vstopajo nove sodobne tehnologije in katere smernice usmerjajo ta razvoj. Predstavljamo tudi prvi, z javnimi sredstvi financiran projekt za spodbujanje novih tehnologij v slovenskem prostoru. Naši sogovorniki so Igor Stare, direktor podjetja Gorenc Kmetijska mehanizacija; Jure Brečko, solastnik podjetja BE TECH; Mihael Miheljak iz podjetja SIP Šempeter, in Blaž Germšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
22 min • 07. 12. 2025
V oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili prehranski varnosti. Spomnili smo na opozorilo Zavezništva za odgovoren prehranski sistem Slovenije, da sedanji kmetijsko-prehranski sistem ni odporen proti krizam. Kot eno od rešitev izpostavljamo povečanje deleža ekološkega kmetovanja, za večji delež domače pridelave pa bi morali ohranjati tudi slovenska semena. Dodali smo še zamisel, kako z inovativnimi izdelki povečati oskrbo v lokalnem okolju.
20 min • 30. 11. 2025
Skrb za blaginjo živali na slovenskih kmetijah po ugotovitvah stroke postaja vse izrazitejša, kaže pa se v urejenosti hlevov in uvajanju novih tehnologij vanje. To je pokazal tudi letošnji izbor Najhlev, ki so ga Ljubljanske mlekarne pripravile med rejci in svojimi dobavitelji mleka. Strokovna žirija je izbirala med šestimi finalisti. Za zmagovalno kmetijo Žampa iz Destrnika so se odločili zaradi njenih novih tehnologij natančnega krmljenja in poudarjene skrbi za krave molznice. Pozanimali smo se tudi, kako je z obnovo in prestrukturiranjem vinogradov v slovenski Istri. Registriranih imajo več kot 1.800 hektarjev vinogradov, za obnovo ali prestrukturiranje pa se odločajo predvsem pridelovalci, ki jim vinogradništvo pomeni glavni vir prihodka. Tega prinaša tudi pridelava kakija. V oddaji bomo govorili tudi o letošnji letini zlatih jabolk na Primorskem in dozdajšnjih izkušnjah z zorenjem plodov z ogljikovim dioksidom.
20 min • 23. 11. 2025
V Sloveniji drugič zapovrstjo zaznamujemo teden slovenske hrane, ki spodbuja k odkrivanju bogate tradicije domačih jedi in poudarja prednosti lokalno pridelane hrane. Organizatorji so letos poskrbeli za inovativen način ozaveščanja javnosti o pomenu zdrave, domače hrane. V Parku Škocjanske jame so osmim lokalnim ponudnikom podelili certifikate Unesco biosferno območje Škocjanske jame. Znamko, ki povezuje ustvarjalce, rokodelce, pridelovalce in izvajalce storitev, ki ohranjajo kulturno dediščino in varujejo naravo, spremlja geslo »Tu sem doma«. Na martinovo – praznik vinogradnikov in vinarjev – pa se je v preteklosti delo v naravi za kmete in vinogradnike končalo. Prišel je čas uživanja sadov in za kakšen kozarček žlahtnega vina. Tradicijo martinovanja ohranjajo tudi na Ptuju.
20 min • 16. 11. 2025
Tokratni vikend je zaznamovan z največjim praznikom vina, martinovanjem. V oddaji se sprašujemo ali se v poplavi praznovanj ob mladem vinu sporočilo praznika izgublja in izvemo, kako stroka ocenjuje letnik v vinorodni deželi Podravje. Pojasnjujemo vprašanja povezana z računi za uporabnino, ki jih je Sklad kmetijskih zemljišč poslal zakupnikom, ki objektov na njihovih zemljiščih nimajo vključenih v zakupne pogodbe. Izvemo pa tudi katere prednosti kmetijam prinaša uporaba strateškega komuniciranja.
20 min • 09. 11. 2025