21 min • 28. 09. 2025
21 min • 28. 09. 2025
Slovensko vinogradništvo ogrožajo okužbe z zlato trsno rumenico. Ta se je v zadnjih dveh letih najbolj razširila na severovzhodu države, zdaj pa je na udaru Bizeljsko. Kljub ukrepom z zatiranjem ameriškega škržatka in odstranjevanjem obolelih trsov pa so se okužbe letos zelo razrastle. Vinogradniki opozarjajo, da dovoljeni pripravki za zatiranje škodljivcev niso učinkoviti, zato pozivajo odgovorne, naj poskrbijo za dodatne ukrepe in uporabo učinkovitejših sredstev. Država sicer lastnikom vinogradov, ki so v okuženem predelu odstranili obolele trte, omogoča denarno nadomestilo in tako bo tudi prihodnje leto. Težave, vendar ne s škodljivci, ampak z vremenom in posledicami katastrofalnih poplav pred dvema letoma pa imajo tudi pridelovalci hmelja. Letošnji pridelek bo že drugo leto zapored pod običajnim povprečjem, zato pa se obeta visoka kakovost, ugotavljajo še hmeljarji. V oddaji smo obiskali tudi družinsko kmetijo v Dornberku na Goriškem, ki že 150 let prehaja iz roda v rod.
Slovensko vinogradništvo ogrožajo okužbe z zlato trsno rumenico. Ta se je v zadnjih dveh letih najbolj razširila na severovzhodu države, zdaj pa je na udaru Bizeljsko. Kljub ukrepom z zatiranjem ameriškega škržatka in odstranjevanjem obolelih trsov pa so se okužbe letos zelo razrastle. Vinogradniki opozarjajo, da dovoljeni pripravki za zatiranje škodljivcev niso učinkoviti, zato pozivajo odgovorne, naj poskrbijo za dodatne ukrepe in uporabo učinkovitejših sredstev. Država sicer lastnikom vinogradov, ki so v okuženem predelu odstranili obolele trte, omogoča denarno nadomestilo in tako bo tudi prihodnje leto. Težave, vendar ne s škodljivci, ampak z vremenom in posledicami katastrofalnih poplav pred dvema letoma pa imajo tudi pridelovalci hmelja. Letošnji pridelek bo že drugo leto zapored pod običajnim povprečjem, zato pa se obeta visoka kakovost, ugotavljajo še hmeljarji. V oddaji smo obiskali tudi družinsko kmetijo v Dornberku na Goriškem, ki že 150 let prehaja iz roda v rod.
Tokratno oddajo posvečamo mladim kmetom. Število mladih prevzemnikov je v vsakem programskem obdobju nižje, številke so zaskrbljujoče. Nosilci družinskih kmetij v Sloveniji so v povprečju stari 63 let, delež mlajših od 35 let je dobre 3%. Pred 10. srečanjem mladih prevzemnikov, ki bo prihodnji četrtek popoldan v Šempetru, se bomo v naslednjih minutah pogovarjali, kako mlade kljub izzivom zadržati ali privabiti na kmetije? Slišali bomo Miho Curka, mladega nosilca kmetije z Griča pri Trebnjem. Izvedeli kako ministrstvo za kmetijstvo podpira mlade kmete in generacijsko prenovo kmetijstva in se o izzivih na tem področju pogovarjali z Doris Letina, predstavnico Zveze slovenske podeželske mladine in Jožetom Očkom, koordinatorjem za področje mladih kmetov na Kmetijsko gozdarski zbornici. Oddajo pripravlja Jernejka Drolec.
21 min • 01. 02. 2026
V oddaji, posvečeni kmetijskim vsebinam, se bomo tokrat najprej ustavili pri zloglasnem trgovinskem sporazumu z Mercosurjem. Znano je namreč, da evropski in slovenski kmetje sporazum zavračajo, ker je po njihovem mnenju škodljiv, saj odpira vrata nelojalni konkurenci. Ob tem bomo govorili še o graditvi namakalnega sistema v občini Kidričevo, dali besedo mladim mamicam na podeželju v zvezi z izzivi, kaj zanje pomeni delo na kmetiji, opozorili pa bomo še na razpis, na katerega lahko kmetije prijavijo svoje izdelke za ocenjevanje na Dobrotah slovenskih kmetij.
19 min • 25. 01. 2026
Erozija oziroma odnašanje zemlje povzroča velike težave po vsej Sloveniji. Razlog so vse bolj zaostrene podnebne spremembe, ki se kažejo v hudih nalivih z enormnimi in enkratnimi količinami vode, ki z odprtih kmetijskih površin odnaša najboljšo rodovitno prst ter povzroča plazove in zemeljske podore. Temu smo bili sredi novembra priča v Goriških brdih, kjer zdaj pridelovalci in stroka iščejo rešitve za vsaj začasno sanacijo prizadetih vinogradov. Škodo sicer še popisujejo, znašala naj bi več sto tisoč ali celo milijon evrov, kajti po oceni stroke je poškodovana približno tretjina briških vinogradov. Tovrstno problematiko bodo poskušali v prihodnje blažiti ali preprečevati z različnimi ukrepi in priporočili, ki jih oblikujejo v okviru čezmejnega evropskega projekta Ero-STOP. V oddaji smo se še pozanimali, kako so nizke temperature ozračja v začetku leta vplivale na nasade oljk v slovenski Istri in na širšem Primorskem, obiskali pa smo tudi inovativno in skrbno domačijo Pri Starčih v Križu pri Sežani.
20 min • 18. 01. 2026
Nihče ne dvomi, da ima lokalno pridelana hrana veliko prednosti. Dobro vpliva tako na zdravje ljudi in živali, poleg tega pa ohranja življenje na podeželju. Pozanimali smo se, kakšne aktivnosti na tem področju izvajajo kmetijske zadruge. Nekatere se ponašajo tudi s predelovalno dejavnostjo in svojimi trgovinami. Na prestižnem mednarodnem ocenjevanju ekstra deviških oljčnih olj Premio Biol Novello v Bariju v Italiji pa sta kar dva pridelovalca s širšega Goriškega prejela visoki priznanji. Mi smo ju obiskali. Ob godu sv. Antona Puščavnika, ki je – med drugim zavetnik – živinorejcev in mesarjev, v oddaji tudi o tradiciji kolin in kašnatih klobas – čurk. Tako jih imenujejo v Prlekiji in nekaterih obmejnih krajih s Hrvaško. Posebno pozornost jim namenja »Društvo Antonovanje na Kogu«, ki že poldrugo desetletje pripravlja čurkijado.
21 min • 11. 01. 2026
V prvi oddaji Od setve do žetve v letu 2026 oddaji govorimo o uvajanju novih tehnologij na področju kmetijstva kot ene najhitreje rastočih panog na svetu. V testiranje in prakso tudi pri nas prihajajo orodja, kot so brezpilotni letalniki, robotski sistemi in digitalizacija. Druga tema pa je opozarjanje Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, da so razpisi za posodabljanje gorskih kmetij glede na potrebe finančno podhranjeni in da ob velikih besedah o modernizaciji in digitalizaciji po razpisu za naložbe gorskih kmetij zavrnjenim prosilcem ostanejo le kosa, grablje in vile.
22 min • 04. 01. 2026