Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Odprta knjiga

Leposlovje, teorija, humanistika. Novosti slovenskih in prevodi tujih avtoric in avtorjev odpirajo nova vprašanja in teme, ki jih z različnimi sogovorniki iz domačega družbenega življenja obravnavamo brez tabujev in stereotipov, brez končne definicije in zadnje interpretacije.

Igralci: Voditelji: Irena Duša, Katja Šulc, Dražen Dragojevič ter Boštjan Narat,

Zadnje dodano

Odprta knjiga

Christian Gailly: Večer v klubu

25. 5. 2015

Christian Gailly: Večer v klubu (prevedel Aleš Berger, Cankarjeva založba) Simon Nardis je jazzovski pianist, ki preneha igrati in postane inženir. Po desetletni abstinenci od glasbe pa se nekega večera v tujem mestu po naključju znajde v lokalu, ki v kleti skriva jazzovski klub. Pianist se povrne k svoji nekdanji strasti, in spet se zanj odpreta pekel in nebo. Večer v klubu bosta odpirala Tina Lešničar, novinarka in avtorica glasbenega dokumentarca Čas za improvizacijo, in jazzovski trobentač Igor Matkovi

19 min

Christian Gailly: Večer v klubu (prevedel Aleš Berger, Cankarjeva založba) Simon Nardis je jazzovski pianist, ki preneha igrati in postane inženir. Po desetletni abstinenci od glasbe pa se nekega večera v tujem mestu po naključju znajde v lokalu, ki v kleti skriva jazzovski klub. Pianist se povrne k svoji nekdanji strasti, in spet se zanj odpreta pekel in nebo. Večer v klubu bosta odpirala Tina Lešničar, novinarka in avtorica glasbenega dokumentarca Čas za improvizacijo, in jazzovski trobentač Igor Matkovi

Odprta knjiga

Eoin Colfer: Pa še tole

18. 5. 2015

Eoin Colfer: Pa še tole »O fredlene grumblajde poscajne zame bele / kot plurdne globčnike iz grumaste črebele. / Grombeč brodim te tu / na moje bruntke pogrevone. / Už da željabno me zajdaš z grubastimi drobulki / al da vte skrehnem truhno vuč, kar bo! S ščemulki.« Če ste frudi in veste, kje imate brisačo, te verze seveda poznate in ste takoj vedeli, da so iz Štoparskega vodnika po galaksiji. Če vam je prebrana poezije neznana, pa naj vas obvestim, da gre za Štoparski vodnik po galaksiji in da bo o njem – oziroma, natančneje, o šestem delu te kultne trilogije v štirih delih, ki ji je Douglas Adams že pred leti dodal peti del, Eoin Colfer pa leta 2009 dopisal še šestega z naslovom Pa še tole – tekla beseda v tokratni Odprti knjigi. O šestem delu, ki smo ga letos prvič dobili v slovenskem prevodu, prevodu Alojza Kodreta, kakopak. Pogovarjali se bomo s cenjenima sogovornikoma Aljošo Harlamovim in Matjažem Ličerjem.

19 min

Eoin Colfer: Pa še tole »O fredlene grumblajde poscajne zame bele / kot plurdne globčnike iz grumaste črebele. / Grombeč brodim te tu / na moje bruntke pogrevone. / Už da željabno me zajdaš z grubastimi drobulki / al da vte skrehnem truhno vuč, kar bo! S ščemulki.« Če ste frudi in veste, kje imate brisačo, te verze seveda poznate in ste takoj vedeli, da so iz Štoparskega vodnika po galaksiji. Če vam je prebrana poezije neznana, pa naj vas obvestim, da gre za Štoparski vodnik po galaksiji in da bo o njem – oziroma, natančneje, o šestem delu te kultne trilogije v štirih delih, ki ji je Douglas Adams že pred leti dodal peti del, Eoin Colfer pa leta 2009 dopisal še šestega z naslovom Pa še tole – tekla beseda v tokratni Odprti knjigi. O šestem delu, ki smo ga letos prvič dobili v slovenskem prevodu, prevodu Alojza Kodreta, kakopak. Pogovarjali se bomo s cenjenima sogovornikoma Aljošo Harlamovim in Matjažem Ličerjem.

Odprta knjiga

Ilija Trojanow: Odvečni človek

11. 5. 2015

Ilija Trojanow: Odvečni človek (prevedla Ana Jasmina Oseban, Mohorjeva Celovec) Kdor ničesar ne producira in ničesar ne konzumira, je odveč ? to je morilska logika poznega kapitalizma. Največji problem je prenaseljenost našega planeta, trdijo mednarodne elite. A če naj se število ljudi zmanjša, kdo je tisti, ki naj izgine? Tako se sprašuje Ilija Trojanow v eseju Odvečni človek. Boštjan Videmšek delo označuje kot družbeno-politično-antropološko-tehnološko analizo uničujoče in popolnoma nereflektirane rušilne sile kapitalizma, ki se v imenu dobička sistematizirano odreka tako človeku kot človeštvu. Ali kot je nekoč dejal Josip Visarjonovič Stalin, zločinec z druge strani meseca: Ni človeka, ni problema. O vprašanjih iz knjige bo govorila tokratna Odprta knjiga.

18 min

Ilija Trojanow: Odvečni človek (prevedla Ana Jasmina Oseban, Mohorjeva Celovec) Kdor ničesar ne producira in ničesar ne konzumira, je odveč ? to je morilska logika poznega kapitalizma. Največji problem je prenaseljenost našega planeta, trdijo mednarodne elite. A če naj se število ljudi zmanjša, kdo je tisti, ki naj izgine? Tako se sprašuje Ilija Trojanow v eseju Odvečni človek. Boštjan Videmšek delo označuje kot družbeno-politično-antropološko-tehnološko analizo uničujoče in popolnoma nereflektirane rušilne sile kapitalizma, ki se v imenu dobička sistematizirano odreka tako človeku kot človeštvu. Ali kot je nekoč dejal Josip Visarjonovič Stalin, zločinec z druge strani meseca: Ni človeka, ni problema. O vprašanjih iz knjige bo govorila tokratna Odprta knjiga.

Odprta knjiga

Boris Buden: Cona prehoda - O koncu postkomunizma

4. 5. 2015

Boris Buden: Cona prehoda, O koncu postkomunizma (prevedel Samo Krušič, Založba Krtina) Iz spremne besede Gala Kirna: »V knjigi Cona prehoda. O koncu postkomunizma najdemo enega najboljših obračunov s celotno ideologijo tranzitologije, ki nas je več kot 20 let prepričevala v konec zgodovine in nujnost liberalno-demokratskega okvirja ter kapitalističnega sistema. Je obračun z antitotalitarističnimi in revizionističnimi branji, ki so sodelovala v kulturno-ideološkem izgrajevanju nacionalizmov, ti pa so še kako odgovorni za krvave vojne včeraj v Jugoslaviji, danes v Ukrajini. Buden tudi poravna račune z liberalnimi zagovorniki demokracije. Knjiga je razdeljena na 3 dele: prvi obravnava teoretsko kritiko tranzitološkega diskurza in ideološke ločnice na Vzhod–Zahod; drugi obravnava fenomen »razpada Družbe« in konca solidarnosti prek kulturnega prevajanja in religije; tretji performativni del pa naslavlja politično upanje v retroutopijo in umetnost.« O večni tranziciji kot načinu vzgoje otrok komunizma za kapitalizem in demokracijo, o demokraciji brez družbe, o družbi onkraj sekularnega in o prevajanju iz ene kulture v drugo kot zagati ali rešitvi. V oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi antropologinje Svetlane Slapšak in filozofinje Alenke Zupančič Žerdin odpiral knjigo Cona prehoda Borisa Budna.

19 min

Boris Buden: Cona prehoda, O koncu postkomunizma (prevedel Samo Krušič, Založba Krtina) Iz spremne besede Gala Kirna: »V knjigi Cona prehoda. O koncu postkomunizma najdemo enega najboljših obračunov s celotno ideologijo tranzitologije, ki nas je več kot 20 let prepričevala v konec zgodovine in nujnost liberalno-demokratskega okvirja ter kapitalističnega sistema. Je obračun z antitotalitarističnimi in revizionističnimi branji, ki so sodelovala v kulturno-ideološkem izgrajevanju nacionalizmov, ti pa so še kako odgovorni za krvave vojne včeraj v Jugoslaviji, danes v Ukrajini. Buden tudi poravna račune z liberalnimi zagovorniki demokracije. Knjiga je razdeljena na 3 dele: prvi obravnava teoretsko kritiko tranzitološkega diskurza in ideološke ločnice na Vzhod–Zahod; drugi obravnava fenomen »razpada Družbe« in konca solidarnosti prek kulturnega prevajanja in religije; tretji performativni del pa naslavlja politično upanje v retroutopijo in umetnost.« O večni tranziciji kot načinu vzgoje otrok komunizma za kapitalizem in demokracijo, o demokraciji brez družbe, o družbi onkraj sekularnega in o prevajanju iz ene kulture v drugo kot zagati ali rešitvi. V oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi antropologinje Svetlane Slapšak in filozofinje Alenke Zupančič Žerdin odpiral knjigo Cona prehoda Borisa Budna.

Odprta knjiga

Michelangelo: Stihi

27. 4. 2015

Michelangelo: Stihi (prevedel Srečko Fišer, Cankarjeva založba) Okrog leta 1503 se je še sorazmerno mlad, a že daleč naokrog poznan umetnik za nekaj časa skoraj popolnoma prenehal ukvarjati s kiparstvom in slikarstvom, se posvetil prebiranju pesmi in pripovedk v ljudskem jeziku ter začel za lastno veselje zlagati sonete. Videti je, kot da je takrat začutil željo, ali pa nujo, da se poskusi izraziti tudi v drugačnem materialu. Pesnik Michelangelo izstopa izmed sodobnikov s silovitostjo izraza, ki ga žene tako daleč, da mu nemalokrat razbije pesniško formo; nič manj pa z nenehno navzočo zavestjo, da je pri vsej svoji umetniški veličini, silni notranji napetosti, ustvarjalni dilemi in ljubezenski muki tudi smešen. Tu se zdi, da je s svojo poezijo nekakšen predgovor k literarni in nasploh umetniški izkušnji, ki so jo nedolgo zatem z vso vehemenco uveljavili nekateri največji evropski pisatelji in misleci (Shakespeare, Cervantes …): izkušnji sveta Janusovega obraza, v katerem lahko drugo ob drugem sobivajo najbolj nepomirljiva nasprotja nepopravljivo razcepljenega novoveškega sveta. O umetniku in njegovi umetnosti se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjala pesnik Dejan Koban in slikar Sašo Vrabič.

19 min

Michelangelo: Stihi (prevedel Srečko Fišer, Cankarjeva založba) Okrog leta 1503 se je še sorazmerno mlad, a že daleč naokrog poznan umetnik za nekaj časa skoraj popolnoma prenehal ukvarjati s kiparstvom in slikarstvom, se posvetil prebiranju pesmi in pripovedk v ljudskem jeziku ter začel za lastno veselje zlagati sonete. Videti je, kot da je takrat začutil željo, ali pa nujo, da se poskusi izraziti tudi v drugačnem materialu. Pesnik Michelangelo izstopa izmed sodobnikov s silovitostjo izraza, ki ga žene tako daleč, da mu nemalokrat razbije pesniško formo; nič manj pa z nenehno navzočo zavestjo, da je pri vsej svoji umetniški veličini, silni notranji napetosti, ustvarjalni dilemi in ljubezenski muki tudi smešen. Tu se zdi, da je s svojo poezijo nekakšen predgovor k literarni in nasploh umetniški izkušnji, ki so jo nedolgo zatem z vso vehemenco uveljavili nekateri največji evropski pisatelji in misleci (Shakespeare, Cervantes …): izkušnji sveta Janusovega obraza, v katerem lahko drugo ob drugem sobivajo najbolj nepomirljiva nasprotja nepopravljivo razcepljenega novoveškega sveta. O umetniku in njegovi umetnosti se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjala pesnik Dejan Koban in slikar Sašo Vrabič.

Odprta knjiga

Albert Einstein: Teorija relativnosti

20. 4. 2015

Albert Einstein: Teorija relativnosti (prevedla Matjaž Liker in Vojislav Likar, Založba ZRC) Ko je Albert Einstein objavil svoje delo Teorija relativnosti, je bil njegov cilj posredovati svoja znanstvena spoznanja tistim bralcem in bralkam, ki se za njegovo relativnostno teorijo »zanimajo z znanstvenega in filozofskega stališča, pa ne obvladajo matematičnega aparata teoretične fizike,« z eno besedo: laikom. Slovenska laična javnost je bila Einsteinovih razlag deležna šele lani, ko je to znamenito besedilo izšlo tudi v slovenskem prevodu, za katerega je poskrbel Matjaž Ličer; skoraj sto let po objavi originala torej. Kaj vse smo v tem času, ko Teorija relativnosti ni bila prevedena v slovenščino, izgubili, in kaj z njenim prevodom pridobivamo, bosta v tokratni Odprti knjigi pojasnila Andrej Čadež in Sašo Dolenc.

20 min

Albert Einstein: Teorija relativnosti (prevedla Matjaž Liker in Vojislav Likar, Založba ZRC) Ko je Albert Einstein objavil svoje delo Teorija relativnosti, je bil njegov cilj posredovati svoja znanstvena spoznanja tistim bralcem in bralkam, ki se za njegovo relativnostno teorijo »zanimajo z znanstvenega in filozofskega stališča, pa ne obvladajo matematičnega aparata teoretične fizike,« z eno besedo: laikom. Slovenska laična javnost je bila Einsteinovih razlag deležna šele lani, ko je to znamenito besedilo izšlo tudi v slovenskem prevodu, za katerega je poskrbel Matjaž Ličer; skoraj sto let po objavi originala torej. Kaj vse smo v tem času, ko Teorija relativnosti ni bila prevedena v slovenščino, izgubili, in kaj z njenim prevodom pridobivamo, bosta v tokratni Odprti knjigi pojasnila Andrej Čadež in Sašo Dolenc.

Odprta knjiga

Marko Derganc in Emil Filipčič: Butnskala

13. 4. 2015

Marko Derganc in Emil Filipčič: Butnskala Butnskala je naslov kultne monumentalne radijske nadaljevanke v šestih epizodah, ki je bila predvajana na Radiu Študent leta 1979 in je vplivala na celotno generacijo. Posnela sta jo Emil Filipčič in Marko Derganc; odigrala sta vse osebe, ki nastopajo v nadaljevanki. Igra je doživela neverjeten uspeh in je edinstven spomenik časa in prostora na začetku 80. let, ki sta vodila h kasnejšemu vznikanju mladih posnemovalcev oz. imitatorjev v različnih medijskih zvrsteh. Leta 1991 je bila izdana na petih avdiokasetah, leta 2002 pa v kompletu na treh CD-jih. Na podlagi radijske igre je bil leta 1985 posnet celovečerni film z istim naslovom, lani pa je Butnskala z ilustracijami Marka Derganca izšla tudi v stripu. O stripu in fenomenu Butnskale se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjala Ciril Horjak in Peter Tomaž Dobrila.

19 min

Marko Derganc in Emil Filipčič: Butnskala Butnskala je naslov kultne monumentalne radijske nadaljevanke v šestih epizodah, ki je bila predvajana na Radiu Študent leta 1979 in je vplivala na celotno generacijo. Posnela sta jo Emil Filipčič in Marko Derganc; odigrala sta vse osebe, ki nastopajo v nadaljevanki. Igra je doživela neverjeten uspeh in je edinstven spomenik časa in prostora na začetku 80. let, ki sta vodila h kasnejšemu vznikanju mladih posnemovalcev oz. imitatorjev v različnih medijskih zvrsteh. Leta 1991 je bila izdana na petih avdiokasetah, leta 2002 pa v kompletu na treh CD-jih. Na podlagi radijske igre je bil leta 1985 posnet celovečerni film z istim naslovom, lani pa je Butnskala z ilustracijami Marka Derganca izšla tudi v stripu. O stripu in fenomenu Butnskale se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjala Ciril Horjak in Peter Tomaž Dobrila.

Odprta knjiga

Polona Glavan: Kakorkoli

6. 4. 2015

Polona Glavan: Kakorkoli (Beletrina) Iz spremne besede Dijane Matković: »V romanu Kakorkoli sledimo dvema vzporednima pripovednima glasovoma sedemnajstletne Lili in študentke Alje. Medtem ko se Lili in njen nekaj let starejši fant Mars spopadata z nenačrtovano nosečnostjo, si Alja prizadeva premostiti razdaljo do Davida, v katerega se je zaljubila na Irskem. Obe pa kmalu ugotovita, da je svet, ki ju obdaja, še precej širši in kompleksnejši od njunih ljubezenskih težav. Alja preko inštruiranja spozna trinajstletnega Senada, ki s svojo družino iz Bosne živi v hudi revščini. Iz pretresenosti nad razmerami, v katerih živijo, se pridruži skupini aktivistov, ki se zavzema za pravice manjšin. Medtem Lilijin fant Mars zaradi izbruha nad priseljencem izgubi službo. Poti protagonistk se prekrižata v bežnem, toda usodnem trenutku, ko se znajdeta na istem protestnem shodu, a na nasprotnih bregovih …« O skinih in sovražnosti do priseljencev, nacionalizmu ter tihi večini in glasni manjšini – ali obratno. V oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi sociologinje kulture Ksenije Vidmar Horvat ter pisatelja in kolumnista Gorana Vojnovića odpiral roman Kakorkoli Polone Glavan.

19 min

Polona Glavan: Kakorkoli (Beletrina) Iz spremne besede Dijane Matković: »V romanu Kakorkoli sledimo dvema vzporednima pripovednima glasovoma sedemnajstletne Lili in študentke Alje. Medtem ko se Lili in njen nekaj let starejši fant Mars spopadata z nenačrtovano nosečnostjo, si Alja prizadeva premostiti razdaljo do Davida, v katerega se je zaljubila na Irskem. Obe pa kmalu ugotovita, da je svet, ki ju obdaja, še precej širši in kompleksnejši od njunih ljubezenskih težav. Alja preko inštruiranja spozna trinajstletnega Senada, ki s svojo družino iz Bosne živi v hudi revščini. Iz pretresenosti nad razmerami, v katerih živijo, se pridruži skupini aktivistov, ki se zavzema za pravice manjšin. Medtem Lilijin fant Mars zaradi izbruha nad priseljencem izgubi službo. Poti protagonistk se prekrižata v bežnem, toda usodnem trenutku, ko se znajdeta na istem protestnem shodu, a na nasprotnih bregovih …« O skinih in sovražnosti do priseljencev, nacionalizmu ter tihi večini in glasni manjšini – ali obratno. V oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi sociologinje kulture Ksenije Vidmar Horvat ter pisatelja in kolumnista Gorana Vojnovića odpiral roman Kakorkoli Polone Glavan.

Odprta knjiga

Jean-Claude Carriere: Krhkost

30. 3. 2015

Jean-Claude Carriere: Krhkost (prevedla Danica Geršak, Enajsta šola-šala) Pisatelj, zgodovinar, scenarist in dramaturg nam v svojem eseju Krhkost ponuja razmislek o svetu in nas samih. Krhki, minljivi, ranljivi smo zgradili globoko prepričanje o naši trdnosti, pravi, skrivamo se za maske, da bi prikrili svoje občutljivo stekleno bistvo, zatekamo se v iluzijo moči, vsemogočnosti. A ta navidezna moč nas oddaljuje, medtem ko nas krhkost zbližuje. O krhkosti bosta govorila pisatelj Jasmin B. Frelih in prevajalec, dramaturg in glasbenik Primož Vitez.

20 min

Jean-Claude Carriere: Krhkost (prevedla Danica Geršak, Enajsta šola-šala) Pisatelj, zgodovinar, scenarist in dramaturg nam v svojem eseju Krhkost ponuja razmislek o svetu in nas samih. Krhki, minljivi, ranljivi smo zgradili globoko prepričanje o naši trdnosti, pravi, skrivamo se za maske, da bi prikrili svoje občutljivo stekleno bistvo, zatekamo se v iluzijo moči, vsemogočnosti. A ta navidezna moč nas oddaljuje, medtem ko nas krhkost zbližuje. O krhkosti bosta govorila pisatelj Jasmin B. Frelih in prevajalec, dramaturg in glasbenik Primož Vitez.

Odprta knjiga

Susan Cain: Tihi

23. 3. 2015

Susan Cain: Tihi (prevedel Aleš Učakar, Mladinska knjiga) Susan Cain v knjigi Tihi razloži, da nas danes učijo, da moramo biti glasni, če hočemo biti uspešni, da moramo biti družabni, če hočemo biti srečni. Izraza introvertiranost in ekstravertiranost kot osrednji komponenti osebnosti je leta 1921 uvedel Carl Gustav Jung. Introvertirani so usmerjeni v notranji svet misli in občutij, je govoril, ekstravertirani pa v zunanje življenje ljudi in dejavnosti. Pojma introvertiranosti in ekstrovertiranosti v teoriji ter njuno prepletanje v praksi raziskuje tudi avtorica Susan Cain v knjigi Tihi, izčrpnem poljudnem besedilu, ki obravnava položaj in vlogo introvertiranih ljudi v naši zahodni družbi. O vsem tem in še marsičem se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjali Irena Štaudohar in Daša Doberšek.

19 min

Susan Cain: Tihi (prevedel Aleš Učakar, Mladinska knjiga) Susan Cain v knjigi Tihi razloži, da nas danes učijo, da moramo biti glasni, če hočemo biti uspešni, da moramo biti družabni, če hočemo biti srečni. Izraza introvertiranost in ekstravertiranost kot osrednji komponenti osebnosti je leta 1921 uvedel Carl Gustav Jung. Introvertirani so usmerjeni v notranji svet misli in občutij, je govoril, ekstravertirani pa v zunanje življenje ljudi in dejavnosti. Pojma introvertiranosti in ekstrovertiranosti v teoriji ter njuno prepletanje v praksi raziskuje tudi avtorica Susan Cain v knjigi Tihi, izčrpnem poljudnem besedilu, ki obravnava položaj in vlogo introvertiranih ljudi v naši zahodni družbi. O vsem tem in še marsičem se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjali Irena Štaudohar in Daša Doberšek.

Odprta knjiga

Alex Ross: Drugo je hrup

16. 3. 2015

Alex Ross: Drugo je hrup (prevedel Leon Stefanija, Beletrina) Drugo je hrup Alexa Rossa je obsežen in eruditski pregled glasbe 20. stoletja, ki presega raven zgodovine glasbe; besedilo namreč temelji na ideji zvočne pokrajine nekega obdobja, temeljno vprašanje, ki si ga zastavlja, pa je izjemno široko in ambiciozno: Kako poslušati 20. stoletje? Na kakšen način ga glasba v vseh njegovih preobrazbah »ozvočuje«? Skozi mnoštvo podatkov, refleksij in napol anekdotičnih trenutkov ter s spretno rabo literarnih prijemov je avtor pri iskanju odgovora zelo uspešen, zaradi česar postaja Drugo je hrup več kot samo pomemben prispevek k razumevanju in poznavanju glasbe nekega obdobja, saj nam skozi glasbo omogoči na novo podoživeti obravnavani čas. O Rossovem obsežnem besedilu bosta v tokratni Odprti knjigi spregovorila muzikolog in skladatelj Gregor Pompe ter pesnik in komparativist Sergej Harlamov.

20 min

Alex Ross: Drugo je hrup (prevedel Leon Stefanija, Beletrina) Drugo je hrup Alexa Rossa je obsežen in eruditski pregled glasbe 20. stoletja, ki presega raven zgodovine glasbe; besedilo namreč temelji na ideji zvočne pokrajine nekega obdobja, temeljno vprašanje, ki si ga zastavlja, pa je izjemno široko in ambiciozno: Kako poslušati 20. stoletje? Na kakšen način ga glasba v vseh njegovih preobrazbah »ozvočuje«? Skozi mnoštvo podatkov, refleksij in napol anekdotičnih trenutkov ter s spretno rabo literarnih prijemov je avtor pri iskanju odgovora zelo uspešen, zaradi česar postaja Drugo je hrup več kot samo pomemben prispevek k razumevanju in poznavanju glasbe nekega obdobja, saj nam skozi glasbo omogoči na novo podoživeti obravnavani čas. O Rossovem obsežnem besedilu bosta v tokratni Odprti knjigi spregovorila muzikolog in skladatelj Gregor Pompe ter pesnik in komparativist Sergej Harlamov.

Odprta knjiga

Christian Gailly: Večer v klubu

9. 3. 2015

Christian Gailly: Večer v klubu (prevedel Aleš Berger, Cankarjeva založba) Simon Nardis je jazzovski pianist, ki preneha igrati in postane inženir. Po desetletni abstinenci od glasbe pa se nekega večera v tujem mestu po naključju znajde v lokalu, ki v kleti skriva jazzovski klub. Pianist se povrne k svoji nekdanji strasti, in spet se zanj odpreta pekel in nebo. Večer v klubu bosta odpirala Tina Lešničar, novinarka in avtorica glasbenega dokumentarca Čas za improvizacijo, in jazzovski trobentač Igor Matkovi

19 min

Christian Gailly: Večer v klubu (prevedel Aleš Berger, Cankarjeva založba) Simon Nardis je jazzovski pianist, ki preneha igrati in postane inženir. Po desetletni abstinenci od glasbe pa se nekega večera v tujem mestu po naključju znajde v lokalu, ki v kleti skriva jazzovski klub. Pianist se povrne k svoji nekdanji strasti, in spet se zanj odpreta pekel in nebo. Večer v klubu bosta odpirala Tina Lešničar, novinarka in avtorica glasbenega dokumentarca Čas za improvizacijo, in jazzovski trobentač Igor Matkovi

Odprta knjiga

Denise Levertov: Proti točki nič

23. 2. 2015

Denise Levertov: Proti točki nič (prevedli Veronika in Mia Dintinjanova, KUD Kentaver) Denise Levertov je pesnica, za katero je značilna množica navidezno nasprotujočih si pesniških govoric: od začetne nove romantike prek lirično-meditativnega tona, ki najpogosteje zaznamuje njeno poezijo, do političnega in aktivističnega pisanja ter – posebej v poznejši fazi – religioznih in mističnih pesniških izkušenj. To je pesnica, ki velja za enega najpomembnejših glasov ameriške poezije XX. stoletja, v slovenščini pa jo spoznavamo šele zdaj. O tem, kaj smo zamujali, bosta v tokratni izvedbi Odprte knjige spregovorili Ana Geršak in Glorjana Veber.

19 min

Denise Levertov: Proti točki nič (prevedli Veronika in Mia Dintinjanova, KUD Kentaver) Denise Levertov je pesnica, za katero je značilna množica navidezno nasprotujočih si pesniških govoric: od začetne nove romantike prek lirično-meditativnega tona, ki najpogosteje zaznamuje njeno poezijo, do političnega in aktivističnega pisanja ter – posebej v poznejši fazi – religioznih in mističnih pesniških izkušenj. To je pesnica, ki velja za enega najpomembnejših glasov ameriške poezije XX. stoletja, v slovenščini pa jo spoznavamo šele zdaj. O tem, kaj smo zamujali, bosta v tokratni izvedbi Odprte knjige spregovorili Ana Geršak in Glorjana Veber.

Odprta knjiga

Tektonika v arhitekturi

16. 2. 2015

Tektonika v arhitekturi (izbor: Petra Čeferin, Založba ZRC) Z besedami urednice Petre Čeferin: »Osrednje besedilo knjige je esej arhitekturnega teoretika Kennetha Framptona, s katerim odgovarja na problem, da se danes zapira možnost za delovanje arhitekture kot kreativne miselne prakse. Njegova teza je, da moramo, če nočemo privoliti v to, da postane arhitektura le velikanska tržna dobrina, vztrajati pri tem, kar je specifično arhitekturni način izdelovanja objektov. To pa je po Framptonu konstruiranje, in sicer tektonsko konstruiranje. Ohranitev arhitekture zahteva danes vrnitev k tektoniki. Vrnitev k tektoniki pa je poudarek materialnega temelja arhitekture.« Kako tektonika prispeva k ohranjanju arhitekture kot družbeno odgovornega ravnanja? Kako njena materialnost preobraža življenjski standard? Kako v enačbo vstopajo njeni uporabniki? V oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi arhitektke Mike Cimolini in raziskovalca arhitekture Matevža Čelika odpiral zbirko esejev Tektonika v arhitekturi, ki jo je uredila Petra Čeferin.

19 min

Tektonika v arhitekturi (izbor: Petra Čeferin, Založba ZRC) Z besedami urednice Petre Čeferin: »Osrednje besedilo knjige je esej arhitekturnega teoretika Kennetha Framptona, s katerim odgovarja na problem, da se danes zapira možnost za delovanje arhitekture kot kreativne miselne prakse. Njegova teza je, da moramo, če nočemo privoliti v to, da postane arhitektura le velikanska tržna dobrina, vztrajati pri tem, kar je specifično arhitekturni način izdelovanja objektov. To pa je po Framptonu konstruiranje, in sicer tektonsko konstruiranje. Ohranitev arhitekture zahteva danes vrnitev k tektoniki. Vrnitev k tektoniki pa je poudarek materialnega temelja arhitekture.« Kako tektonika prispeva k ohranjanju arhitekture kot družbeno odgovornega ravnanja? Kako njena materialnost preobraža življenjski standard? Kako v enačbo vstopajo njeni uporabniki? V oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi arhitektke Mike Cimolini in raziskovalca arhitekture Matevža Čelika odpiral zbirko esejev Tektonika v arhitekturi, ki jo je uredila Petra Čeferin.

Odprta knjiga

75 pesmi od Dekleve do Peratove

9. 2. 2015

75 pesmi od Dekleve do Peratove (izbor: Uroš Zupan, Urban Vovk, Litera) Leta 1970 je izšla kultna antologija slovenske poezije, pod naslovom 57 pesmi od Murna do Hanžka sta jo pripravila Tomaž Brejc in Tomaž Šalamun. Pričujoča zbirka 75 Pesmi od Dekleve do Peratove je nekakšno nadaljevanje, začne se, kjer se prejšnja konča. Tokratni izbor sta naredila Uroš Zupan in Urban Vovk. Antologijo sodobne slovenske poezije bosta z voditeljico Katjo Šulc odpirala Tomaž Brejc in Goran Dekleva.

18 min

75 pesmi od Dekleve do Peratove (izbor: Uroš Zupan, Urban Vovk, Litera) Leta 1970 je izšla kultna antologija slovenske poezije, pod naslovom 57 pesmi od Murna do Hanžka sta jo pripravila Tomaž Brejc in Tomaž Šalamun. Pričujoča zbirka 75 Pesmi od Dekleve do Peratove je nekakšno nadaljevanje, začne se, kjer se prejšnja konča. Tokratni izbor sta naredila Uroš Zupan in Urban Vovk. Antologijo sodobne slovenske poezije bosta z voditeljico Katjo Šulc odpirala Tomaž Brejc in Goran Dekleva.

Odprta knjiga

Olga Tokarczuk: Pelji svoj plug čez kosti mrtvih

2. 2. 2015

Olga Tokarczuk: Pelji svoj plug čez kosti mrtvih (prevod: Jana Unuk, Cankarjeva založba) Roman Pelji svoj plug čez kosti mrtvih poljske pisateljice Olge Tokarczuk je v poljščini izšel leta 2009, leta 2013 je v Sloveniji prejel nagrado vilenica. Protagonistka romana Janina Dušejko je zagrizena borka za pravice živali in posledično je v prav tako zagrizenem sporu z vaško druščino lovcev. Zgodba se zaplete, ko se začnejo v okolici vrstiti nepojasnjeni umori. Pisateljica se v slovenščini predstavlja že s svojim četrtim delom, njeno priljubljenost pa gre po besedah prevajalke Jane Unuk morda pripisati tudi njeni odprtosti za aktualne teme, od feminističnih vsebin do odnosa do živali, vsakršne drugačnosti, tabuizacije starosti, umiranja in smrti, evtanazije. O človekovi odgovornosti do narave in problematičnosti osebne mitologije se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjala Leon Meglič in Miha Krofel.

19 min

Olga Tokarczuk: Pelji svoj plug čez kosti mrtvih (prevod: Jana Unuk, Cankarjeva založba) Roman Pelji svoj plug čez kosti mrtvih poljske pisateljice Olge Tokarczuk je v poljščini izšel leta 2009, leta 2013 je v Sloveniji prejel nagrado vilenica. Protagonistka romana Janina Dušejko je zagrizena borka za pravice živali in posledično je v prav tako zagrizenem sporu z vaško druščino lovcev. Zgodba se zaplete, ko se začnejo v okolici vrstiti nepojasnjeni umori. Pisateljica se v slovenščini predstavlja že s svojim četrtim delom, njeno priljubljenost pa gre po besedah prevajalke Jane Unuk morda pripisati tudi njeni odprtosti za aktualne teme, od feminističnih vsebin do odnosa do živali, vsakršne drugačnosti, tabuizacije starosti, umiranja in smrti, evtanazije. O človekovi odgovornosti do narave in problematičnosti osebne mitologije se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjala Leon Meglič in Miha Krofel.

Odprta knjiga

Miljenko Jergović: Oče

26. 1. 2015

Miljenko Jergović: Oče (prevod: Aleksandra Rekar, Sanje)

19 min

Miljenko Jergović: Oče (prevod: Aleksandra Rekar, Sanje)

Odprta knjiga

Italo Calvino: Neobstoječi vitez

19. 1. 2015

Italo Calvino: Neobstoječi vitez (prevod: Vera Troha, Beletrina)

19 min

Italo Calvino: Neobstoječi vitez (prevod: Vera Troha, Beletrina)

Odprta knjiga

Jane Austen: Mansfield Park

12. 1. 2015

Jane Austen: Mansfield Park (prevod: Meta Osredkar, Miš) Roman Mansfield Park je prvič je izšel leta 1814 in velja za največjo prodajno uspešnico Jane Austen, v slovenščini pa je v prevodu Mete Osredkar izšel leta 2013. Na kratko, zgodba govori o revni Fanny Price, ki odrašča pri bogatih sorodnikih na posestvu Mansfield Park, ti pa jo pogosto opominjajo, od kod izhaja. Družina funkcionira na svoj način, dokler se v bližino ne priselita brat in sestra, ki v podeželsko okolje prineseta londonsko razmišljanje, flirtanje in spletke. V dogodkih, ki sledijo, Fanny ostane zvesta svojim moralnim vrednotam, za kar je na koncu nagrajena s poroko z ljubljenim bratrancem. Dvesto let po prvem izidu se bosta o avtorici, njenih zgodbah in likih ter ženskih likih v literaturi in umetnosti nekoč in danes z voditeljico Ireno Duša pogovarjali gledališka režiserka Barbara Kapelj Osredkar in gledališka in plesna kritičarka ter urednica časopisa za scenske umetnosti Maska Amelia Kraigher.

18 min

Jane Austen: Mansfield Park (prevod: Meta Osredkar, Miš) Roman Mansfield Park je prvič je izšel leta 1814 in velja za največjo prodajno uspešnico Jane Austen, v slovenščini pa je v prevodu Mete Osredkar izšel leta 2013. Na kratko, zgodba govori o revni Fanny Price, ki odrašča pri bogatih sorodnikih na posestvu Mansfield Park, ti pa jo pogosto opominjajo, od kod izhaja. Družina funkcionira na svoj način, dokler se v bližino ne priselita brat in sestra, ki v podeželsko okolje prineseta londonsko razmišljanje, flirtanje in spletke. V dogodkih, ki sledijo, Fanny ostane zvesta svojim moralnim vrednotam, za kar je na koncu nagrajena s poroko z ljubljenim bratrancem. Dvesto let po prvem izidu se bosta o avtorici, njenih zgodbah in likih ter ženskih likih v literaturi in umetnosti nekoč in danes z voditeljico Ireno Duša pogovarjali gledališka režiserka Barbara Kapelj Osredkar in gledališka in plesna kritičarka ter urednica časopisa za scenske umetnosti Maska Amelia Kraigher.

Odprta knjiga

Milovan Đilas: Novi razred

5. 1. 2015

Milovan Đilas: Novi razred (prevod: Niki Neubauer, Inštitut Karantanija)

19 min

Milovan Đilas: Novi razred (prevod: Niki Neubauer, Inštitut Karantanija)

Odprta knjiga

Kdo pojasni krasne basni?

29. 12. 2014

Kdo pojasni krasne basni? (izbor: dr. Igor Saksida, Mojca Honzak, Mladinska knjiga) Basen je ena prvinskih literarnih oblik človeštva, poučna zgodba, v kateri se živali obnašajo kot ljudje in nam prinašajo nauke, vezane na naše življenje. Iz Orienta v Evropo, od Ezopa k rimskim, klasicističnim in razsvetljenskim piscem basni, vse do današnjih časov. Basni sta v predstavljeni knjigi izbrala Igor Saksida in Mojca Honzak. Razdeljene so v dve skupini; v prvi so tuje ljudske in avtorske basni, indijske, indijanske, arabske, kitajske; basni, ki so jih pisali Ezop, Leonardo da Vinci, la Fontaine. V drugi skupini so slovenske ljudske in avtorske basni, od starejših do sodobnih. Knjigo bosta s Katjo Šulc odpirala literarna zgodovinarka, pedagoginja Milena Mileva Blažič in prevajalec in komik Boštjan Gorenc - Pižama.

20 min

Kdo pojasni krasne basni? (izbor: dr. Igor Saksida, Mojca Honzak, Mladinska knjiga) Basen je ena prvinskih literarnih oblik človeštva, poučna zgodba, v kateri se živali obnašajo kot ljudje in nam prinašajo nauke, vezane na naše življenje. Iz Orienta v Evropo, od Ezopa k rimskim, klasicističnim in razsvetljenskim piscem basni, vse do današnjih časov. Basni sta v predstavljeni knjigi izbrala Igor Saksida in Mojca Honzak. Razdeljene so v dve skupini; v prvi so tuje ljudske in avtorske basni, indijske, indijanske, arabske, kitajske; basni, ki so jih pisali Ezop, Leonardo da Vinci, la Fontaine. V drugi skupini so slovenske ljudske in avtorske basni, od starejših do sodobnih. Knjigo bosta s Katjo Šulc odpirala literarna zgodovinarka, pedagoginja Milena Mileva Blažič in prevajalec in komik Boštjan Gorenc - Pižama.

Odprta knjiga

Prežihov Voranc: Doberdob

22. 12. 2014

Prežihov Voranc: DOBERDOB Z besedami založnika: »Roman Doberdob (1940) je kronikalna vojna pripoved, spomin na boj za preživetje v vihri 1. svetovne vojne. Štirje deli romana sestavljajo mozaik ključnih dogodkov, ki določijo usodo vpoklicanih vojakov. V prvih dveh delih ... je dogajanje prežeto z avtobiografski elementi, saj Prežih preko junaka Amuna Mohorja opisuje lastno vojno izkušnjo: vstop v avstro-ogrsko vojsko, spopade na ognjeni črti avstrijsko-italijanske fronte in prebeg na italijansko stran. V drugih dveh delih roman slika prizore naraščajočega nezadovoljstva bolnih in lačnih pripadnikov 17. pehotnega polka v zalednem taborišču Lebring, kar privede do krvavega zatrtja upora slovenskih vojakov v Judenburgu.« O sodobnem spominu na Veliko vojno. Česa se spominjamo in kako? Še bolj pomembno – kaj vedno znova pozabljamo? V oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi zgodovinarke Marte Verginella in zgodovinarja Ota Lutharja odpiral roman Doberdob Prežihovega Voranca.

20 min

Prežihov Voranc: DOBERDOB Z besedami založnika: »Roman Doberdob (1940) je kronikalna vojna pripoved, spomin na boj za preživetje v vihri 1. svetovne vojne. Štirje deli romana sestavljajo mozaik ključnih dogodkov, ki določijo usodo vpoklicanih vojakov. V prvih dveh delih ... je dogajanje prežeto z avtobiografski elementi, saj Prežih preko junaka Amuna Mohorja opisuje lastno vojno izkušnjo: vstop v avstro-ogrsko vojsko, spopade na ognjeni črti avstrijsko-italijanske fronte in prebeg na italijansko stran. V drugih dveh delih roman slika prizore naraščajočega nezadovoljstva bolnih in lačnih pripadnikov 17. pehotnega polka v zalednem taborišču Lebring, kar privede do krvavega zatrtja upora slovenskih vojakov v Judenburgu.« O sodobnem spominu na Veliko vojno. Česa se spominjamo in kako? Še bolj pomembno – kaj vedno znova pozabljamo? V oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi zgodovinarke Marte Verginella in zgodovinarja Ota Lutharja odpiral roman Doberdob Prežihovega Voranca.

Odprta knjiga

Jurij Hudolin: Ingrid Rosenfeld

15. 12. 2014

Jurij Hudolin: Ingrid Rosenfeld (Beletrina) Gre za na videz običajno življenjsko zgodbo ne povsem običajne ženske, ki zatočišče v razburkanosti življenja poišče v literaturi. Roman Ingrid Rosenfeld je tako tudi ali morda predvsem hvalnica knjigam, ki nas vračajo na mesta, kjer smo že bili, silijo tja, kamor bi sami le stežka zašli, in osvobajajo vsega, kar smo. Knjigo bosta z voditeljico Katjo Šulc odpirala Miša Molk in Roman Uranjek.

17 min

Jurij Hudolin: Ingrid Rosenfeld (Beletrina) Gre za na videz običajno življenjsko zgodbo ne povsem običajne ženske, ki zatočišče v razburkanosti življenja poišče v literaturi. Roman Ingrid Rosenfeld je tako tudi ali morda predvsem hvalnica knjigam, ki nas vračajo na mesta, kjer smo že bili, silijo tja, kamor bi sami le stežka zašli, in osvobajajo vsega, kar smo. Knjigo bosta z voditeljico Katjo Šulc odpirala Miša Molk in Roman Uranjek.

Odprta knjiga

Ni je več

8. 12. 2014

Ni je več je zgodba o zakoncih Dunne, psihološki triler, ki je obsedel svet, spretno napisana kriminalka Gillian Flynn, ki je očitno mojstrica svojega žanra, uspešnica, ki s polic knjigarn izginja skorajda tako hitro, kot nanje prihaja. Z eno besedo: bestseler. Ampak kaj je tisto, zaradi česar knjiga uspe? Kaj v kontekstu literarnega ustvarjanja pomeni žanr? Kaj je to šund? In seveda: v čem je skrivnost njegovega uspeha? O vsem tem in še marsičem v tokratni Odprti knjigi, ko se bo Boštjan Narat pogovarjal z Ano Schnabl in Mihom Kovačem.

18 min

Ni je več je zgodba o zakoncih Dunne, psihološki triler, ki je obsedel svet, spretno napisana kriminalka Gillian Flynn, ki je očitno mojstrica svojega žanra, uspešnica, ki s polic knjigarn izginja skorajda tako hitro, kot nanje prihaja. Z eno besedo: bestseler. Ampak kaj je tisto, zaradi česar knjiga uspe? Kaj v kontekstu literarnega ustvarjanja pomeni žanr? Kaj je to šund? In seveda: v čem je skrivnost njegovega uspeha? O vsem tem in še marsičem v tokratni Odprti knjigi, ko se bo Boštjan Narat pogovarjal z Ano Schnabl in Mihom Kovačem.

Odprta knjiga

Mahmud Darviš: Opisovanje oblakov

1. 12. 2014

Mahmud Darviš: Opisovanje oblakov (prevod: Barbara Skubic, Mladinska knjiga) Iz spremnega besedila Barbare Skubic: »Darviš je pesnik ljubezni in pregnanstva. Pesnik, ki ve, da je ljubezen minljiva, ker je pregnanstvo večno. Piše o minevanju, hkrati pa o hrepenenju po pripadnosti. O zemlji. O nezmožnosti vrnitve. Kajti sam je dom zapustil kot deček in se ni vrnil nikoli več: ko je kot mladenič sicer živel v Galileji, je ni smel zapustiti, ko pa jo je enkrat zapustil, se ni mogel več vrniti. In ko se je končno vrnil, se je vrnil na podlagi sporazuma, ki ga ni odobraval, in v kraj, ki ni bil njegov dom.« O zgodovinsko zatiranem ljudstvu, ki nič manj zgodovinsko zatira sosednje ljudstvo. O pesniku, ki se upira instrumentalizaciji, ter o pesništvu, ki vrača dostojanstvo zatiranim – in tistim, ki zatirajo. V oddaji Odprta knjiga bo Dražen Dragojević v družbi novinarja Ervina Hladnika Milharčiča ter politologa in sociologa Primoža Šterbenca odpiral izbrane pesmi Mahmuda Darviša.

19 min

Mahmud Darviš: Opisovanje oblakov (prevod: Barbara Skubic, Mladinska knjiga) Iz spremnega besedila Barbare Skubic: »Darviš je pesnik ljubezni in pregnanstva. Pesnik, ki ve, da je ljubezen minljiva, ker je pregnanstvo večno. Piše o minevanju, hkrati pa o hrepenenju po pripadnosti. O zemlji. O nezmožnosti vrnitve. Kajti sam je dom zapustil kot deček in se ni vrnil nikoli več: ko je kot mladenič sicer živel v Galileji, je ni smel zapustiti, ko pa jo je enkrat zapustil, se ni mogel več vrniti. In ko se je končno vrnil, se je vrnil na podlagi sporazuma, ki ga ni odobraval, in v kraj, ki ni bil njegov dom.« O zgodovinsko zatiranem ljudstvu, ki nič manj zgodovinsko zatira sosednje ljudstvo. O pesniku, ki se upira instrumentalizaciji, ter o pesništvu, ki vrača dostojanstvo zatiranim – in tistim, ki zatirajo. V oddaji Odprta knjiga bo Dražen Dragojević v družbi novinarja Ervina Hladnika Milharčiča ter politologa in sociologa Primoža Šterbenca odpiral izbrane pesmi Mahmuda Darviša.

Odprta knjiga

Koran

24. 11. 2014

Koran (prevod: Mohsen Alhady in Margit P. Alhady, Beletrina) Koran je sveta knjiga in tako kot za vsako sveto knjigo tudi zanj velja, da je v prvi vrsti knjiga verujočih. Vendar je Koran izjemno kompleksno besedilo, ki ima poleg religiozne še številne druge plasti, zaradi katerih sega onkraj verske dimenzije in ponuja kulturno, zgodovinsko, civilizacijsko ter literarno bralno izkušnjo vsem, tudi neverujočim. Ta vidik še posebej stopa v ospredje takrat, ko govorimo o prevodih; in ko govorimo o prevodih v slovenski jezik, je zadnja izdaja Korana nekaj posebnega, saj je prva, ki je v celoti nastala na podlagi izvirnika. Kako pomemben je prevod Korana za naš skupni tukaj in zdaj? Kako brati starodavno besedilo v duhu sodobnega sveta?

20 min

Koran (prevod: Mohsen Alhady in Margit P. Alhady, Beletrina) Koran je sveta knjiga in tako kot za vsako sveto knjigo tudi zanj velja, da je v prvi vrsti knjiga verujočih. Vendar je Koran izjemno kompleksno besedilo, ki ima poleg religiozne še številne druge plasti, zaradi katerih sega onkraj verske dimenzije in ponuja kulturno, zgodovinsko, civilizacijsko ter literarno bralno izkušnjo vsem, tudi neverujočim. Ta vidik še posebej stopa v ospredje takrat, ko govorimo o prevodih; in ko govorimo o prevodih v slovenski jezik, je zadnja izdaja Korana nekaj posebnega, saj je prva, ki je v celoti nastala na podlagi izvirnika. Kako pomemben je prevod Korana za naš skupni tukaj in zdaj? Kako brati starodavno besedilo v duhu sodobnega sveta?

Odprta knjiga

Kajetan Kovič: Labrador

17. 11. 2014

Ob nedavnem slovesu Kajetana Koviča se tudi z oddajo Odprta knjiga poklonjamo velikemu imenu slovenske poezije. Kovičeva zbirka Labrador je prvič izšla leta 1976. Med literarnimi kritiki velja za vrh slovenskega pesniškega simbolizma, v njej so antologijske pesmi, kot so Južni otok, Labrador in Lovec, ki na izviren način združujejo najboljše kvalitete pesniške tradicije in modernizma. V ponatisu Labradorja se poezija čutno prepleta z ilustracijami Mete Wraber. Zbirka prinaša tudi nove Kovičeve pesmi, od katerih so nekatere objavljene prvič. Obe govorici, pesniška in likovna, nas nagovarjata z močnimi konkretnimi in metafizičnimi podobami. O Labradorju bo Katja Šulc govorila z ilustratorko Alenko Sottler in pesnikom dr. Borisom A. Novakom.

17 min

Ob nedavnem slovesu Kajetana Koviča se tudi z oddajo Odprta knjiga poklonjamo velikemu imenu slovenske poezije. Kovičeva zbirka Labrador je prvič izšla leta 1976. Med literarnimi kritiki velja za vrh slovenskega pesniškega simbolizma, v njej so antologijske pesmi, kot so Južni otok, Labrador in Lovec, ki na izviren način združujejo najboljše kvalitete pesniške tradicije in modernizma. V ponatisu Labradorja se poezija čutno prepleta z ilustracijami Mete Wraber. Zbirka prinaša tudi nove Kovičeve pesmi, od katerih so nekatere objavljene prvič. Obe govorici, pesniška in likovna, nas nagovarjata z močnimi konkretnimi in metafizičnimi podobami. O Labradorju bo Katja Šulc govorila z ilustratorko Alenko Sottler in pesnikom dr. Borisom A. Novakom.

Odprta knjiga

Christopher Isherwood: Slovo od Berlina

10. 11. 2014

Christopher Isherwood: Slovo od Berlina Iz spremne besede Marcela Štefančiča, jr.: »In ko se sprašuje, 'kje bom jaz sam čez nadaljnih deset let', se zdi, kot da se sprašuje: Bom – kot Frl. Schroeder – svojo sobo oddajal podnajemniku, sam pa spal v dnevni sobi, za špansko steno, na majhni zofi s polomljenimi vzmetmi? Bom – kot Frl. Mayr – polagal karte, pil čaj in predaval o svojih preteklih triumfih? Se bom – kot Frl. Kost – prostituiral? Bom – kot Peter – sanjal le še zato, da bom lahko svoje sanje posredoval psihoanalitiku? Se bom s svojim ljubimcem – tako kot Peter in Otto – utapljal v destruktivnih igrah moči, poniževanja in dolgočasja? Bom – kot tisti 'moški, oblečeni v ženske' – v kaki depresivni beznici čakal na turiste in trgovce srednjih let? Bom sam postal trgovec srednjih let? Me bodo – kot Frl. Nowak – poslali v sanatorij? Bom – kot Martin, Werner in Rudi – v kaki oguljeni kavarni spletal veliko komunistično zaroto? Bom – kot pronacistični Herr Doktor – ugotovil, da je komunizem le halucinacija? Ali pa bom – kot Bernhard – pristal v nacističnem koncentracijskem taborišču, kjer mi bo odpovedalo srce ali pa me bodo – kot Rudija – mučili do smrti?« Govora bo o Berlinu, ki je vzel Britanijo iz Britanca in ga spolno osvobodil, in o spolni svobodi, ki je Berlin reševala krize in nacizma dolgo pred osvoboditvijo. Vse to v oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi pisateljice Mojce Kumerdej in sociologa Romana Kuharja odpiral roman Christopherja Isherwooda Slovo od Berlina.

20 min

Christopher Isherwood: Slovo od Berlina Iz spremne besede Marcela Štefančiča, jr.: »In ko se sprašuje, 'kje bom jaz sam čez nadaljnih deset let', se zdi, kot da se sprašuje: Bom – kot Frl. Schroeder – svojo sobo oddajal podnajemniku, sam pa spal v dnevni sobi, za špansko steno, na majhni zofi s polomljenimi vzmetmi? Bom – kot Frl. Mayr – polagal karte, pil čaj in predaval o svojih preteklih triumfih? Se bom – kot Frl. Kost – prostituiral? Bom – kot Peter – sanjal le še zato, da bom lahko svoje sanje posredoval psihoanalitiku? Se bom s svojim ljubimcem – tako kot Peter in Otto – utapljal v destruktivnih igrah moči, poniževanja in dolgočasja? Bom – kot tisti 'moški, oblečeni v ženske' – v kaki depresivni beznici čakal na turiste in trgovce srednjih let? Bom sam postal trgovec srednjih let? Me bodo – kot Frl. Nowak – poslali v sanatorij? Bom – kot Martin, Werner in Rudi – v kaki oguljeni kavarni spletal veliko komunistično zaroto? Bom – kot pronacistični Herr Doktor – ugotovil, da je komunizem le halucinacija? Ali pa bom – kot Bernhard – pristal v nacističnem koncentracijskem taborišču, kjer mi bo odpovedalo srce ali pa me bodo – kot Rudija – mučili do smrti?« Govora bo o Berlinu, ki je vzel Britanijo iz Britanca in ga spolno osvobodil, in o spolni svobodi, ki je Berlin reševala krize in nacizma dolgo pred osvoboditvijo. Vse to v oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi pisateljice Mojce Kumerdej in sociologa Romana Kuharja odpiral roman Christopherja Isherwooda Slovo od Berlina.

Odprta knjiga

Antonio Porchia: Glasovi

3. 11. 2014

Antonio Porchia: Glasovi

19 min

Antonio Porchia: Glasovi

Odprta knjiga

Lado Kralj: Če delaš omleto

27. 10. 2014

Z besedami založnika: »Sredi živahne meščanske stvarnosti dvajsetih let minulega stoletja se vse odločneje uveljavlja ideja o komunistični revoluciji. Skozi oči pisateljice Helene Murkovič, razgledane in ozaveščene mlade ženske, se razpira intelektualni in umetniški vrvež prestolnice ... na drugi strani pa se že nakazujejo ideološke razpoke, ki begajo tudi mlado avtorico. Da bi razrešila dilemo, ali naj vstopi v komunistično partijo, se Helena leta 1934 poda na študijsko potovanje v Rusijo, kjer se naposled izreče za komunistično idejo in Stalina. Po zgodovinskem sporu Tito-Stalin pa ima prav ta odločitev zanjo tragične posledice. Kljub vojnim zaslugam je razglašena za oporečnico, njen pisateljski talent pa je pahnjen v pozabo.« O zgodovinski nujnosti komunizma – v dobrem in slabem – in še čem v oddaji Odprta knjiga. Dražen Dragojević bo v družbi publicistke Alenke Puhar in zgodovinarja Aleša Gabriča odpiral roman Lada Kralja Če delaš omleto.

20 min

Z besedami založnika: »Sredi živahne meščanske stvarnosti dvajsetih let minulega stoletja se vse odločneje uveljavlja ideja o komunistični revoluciji. Skozi oči pisateljice Helene Murkovič, razgledane in ozaveščene mlade ženske, se razpira intelektualni in umetniški vrvež prestolnice ... na drugi strani pa se že nakazujejo ideološke razpoke, ki begajo tudi mlado avtorico. Da bi razrešila dilemo, ali naj vstopi v komunistično partijo, se Helena leta 1934 poda na študijsko potovanje v Rusijo, kjer se naposled izreče za komunistično idejo in Stalina. Po zgodovinskem sporu Tito-Stalin pa ima prav ta odločitev zanjo tragične posledice. Kljub vojnim zaslugam je razglašena za oporečnico, njen pisateljski talent pa je pahnjen v pozabo.« O zgodovinski nujnosti komunizma – v dobrem in slabem – in še čem v oddaji Odprta knjiga. Dražen Dragojević bo v družbi publicistke Alenke Puhar in zgodovinarja Aleša Gabriča odpiral roman Lada Kralja Če delaš omleto.

Odprta knjiga

Claire Bishop: Umetni pekli. Participatorna umetnost in politika gledalstva

20. 10. 2014

Claire Bishop: Umetni pekli. Participatorna umetnost in politika gledalstva Iz spremne besede Bojane Piškur: »Claire Bishop v knjigi Umetni pekli kot participatorno umetnost v širšem pomenu besede označi prakse, ki jih od zgodnjih devetdesetih let poznamo pod naslednjimi izrazi: družbeno angažirana umetnost, skupnostna umetnost, eksperimentalne skupnosti, dialoška umetnost, kolaborativna umetnost, intervencijska umetnost, kontekstualna umetnost, družbene prakse. Gre za umetniške prakse, ki so poskušale vzpostaviti drugačna razmerja med umetniškim predmetom, umetnikom in občinstvom, katerih začetke lahko najdemo že v šestdesetih letih, posamezne zametke pa še veliko prej. Pri tem igra ključno vlogo tudi ideja kolektiva, ne samo umetniškega, temveč tudi kolektivnega ustvarjanja situacije, ki šele v procesu pridobi predznak umetniškega.« Zakaj je estetski dogodek brez participacije naiven? Zakaj participacija šele z estetskim momentom postane dogodek? O tem in še čem v oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi teoretičarke Mojce Puncer in kuratorja Jurija Krpana odpiral študijo Claire Bishop Umetni pekli.

20 min

Claire Bishop: Umetni pekli. Participatorna umetnost in politika gledalstva Iz spremne besede Bojane Piškur: »Claire Bishop v knjigi Umetni pekli kot participatorno umetnost v širšem pomenu besede označi prakse, ki jih od zgodnjih devetdesetih let poznamo pod naslednjimi izrazi: družbeno angažirana umetnost, skupnostna umetnost, eksperimentalne skupnosti, dialoška umetnost, kolaborativna umetnost, intervencijska umetnost, kontekstualna umetnost, družbene prakse. Gre za umetniške prakse, ki so poskušale vzpostaviti drugačna razmerja med umetniškim predmetom, umetnikom in občinstvom, katerih začetke lahko najdemo že v šestdesetih letih, posamezne zametke pa še veliko prej. Pri tem igra ključno vlogo tudi ideja kolektiva, ne samo umetniškega, temveč tudi kolektivnega ustvarjanja situacije, ki šele v procesu pridobi predznak umetniškega.« Zakaj je estetski dogodek brez participacije naiven? Zakaj participacija šele z estetskim momentom postane dogodek? O tem in še čem v oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi teoretičarke Mojce Puncer in kuratorja Jurija Krpana odpiral študijo Claire Bishop Umetni pekli.

Odprta knjiga

Suzana Tratnik: Ime mi je Damjan

13. 10. 2014

Mladinski roman Ime mi je Damjan je prvič izšel že leta 2001, večjo prepoznavnost pa je doživel šele z letošnjim ponatisom. Damjan nam skozi prvoosebno pripoved približa razdvojeno dušo najstnika, ki v želji po lastni avtonomiji (zaman) išče pomoč. Prikaže nam osamljenost mladostnika, ki se mora boriti s predsodki in predpisanimi spolnimi vlogami, na katere naleti, ko poskuša odkriti svojo identiteto in najti lastno pot. O romanu, ki je bil preveden v nemščino, češčino, slovaščino in srbščino, kmalu pa bo po njem nastal tudi film, se bosta z Ireno Duša pogovarjali Nataša Sukič in Urška Sterle.

19 min

Mladinski roman Ime mi je Damjan je prvič izšel že leta 2001, večjo prepoznavnost pa je doživel šele z letošnjim ponatisom. Damjan nam skozi prvoosebno pripoved približa razdvojeno dušo najstnika, ki v želji po lastni avtonomiji (zaman) išče pomoč. Prikaže nam osamljenost mladostnika, ki se mora boriti s predsodki in predpisanimi spolnimi vlogami, na katere naleti, ko poskuša odkriti svojo identiteto in najti lastno pot. O romanu, ki je bil preveden v nemščino, češčino, slovaščino in srbščino, kmalu pa bo po njem nastal tudi film, se bosta z Ireno Duša pogovarjali Nataša Sukič in Urška Sterle.

Odprta knjiga

Vikram Seth: Enaka glasba

6. 10. 2014

Indijski pisatelj Vikram Seth v svojem romanu Enaka glasba ne piše o postkolonialni preteklosti in realnosti subkontinenta, s katerega prihaja, čeprav to po logiki stereotipov kar nekako pričakujemo od avtorjev s tega konca sveta. Namesto tega pripoveduje ljubezensko zgodbo, ki jo živita pianistka in violinist, oba Evropejca in oba klasična glasbenika, razpeta med Londonom, Dunajem in Benetkami. Enaka glasba je roman o medčloveških odnosih in ljubezni, o glasbi in ljubezni do glasbe. Zato bosta v oddaji z Boštjanom Naratom o njem spregovorila glasbenika, sopranistka Irena Preda ter skladatelj Milko Lazar.

19 min

Indijski pisatelj Vikram Seth v svojem romanu Enaka glasba ne piše o postkolonialni preteklosti in realnosti subkontinenta, s katerega prihaja, čeprav to po logiki stereotipov kar nekako pričakujemo od avtorjev s tega konca sveta. Namesto tega pripoveduje ljubezensko zgodbo, ki jo živita pianistka in violinist, oba Evropejca in oba klasična glasbenika, razpeta med Londonom, Dunajem in Benetkami. Enaka glasba je roman o medčloveških odnosih in ljubezni, o glasbi in ljubezni do glasbe. Zato bosta v oddaji z Boštjanom Naratom o njem spregovorila glasbenika, sopranistka Irena Preda ter skladatelj Milko Lazar.

Odprta knjiga

Odprta knjiga: Andrej E. Skubic: Samo pridi domov

29. 9. 2014

Andrej E. Skubic: Samo pridi domov Z besedami založnika: »Andrej E. Skubic v družbeno resničnost tokrat zareže z domačim tajkunstvom, korupcijo in medijsko podobo, ki jih ženejo umazane igre za denar, moč in prestiž. Čeprav to ni roman na ključ, v vrtincu dogodkov nenehno srečujemo mesta, ki so nam iz javnega življenja še kako znana; še nikoli doslej jim nismo bili tako blizu.« Kako se je pravo znašlo v postelji s korupcijo? Kako male poklicne usluge rojevajo velike etične dileme? Na koga nasloviti prevzgojo – na družbeni sistem ali posameznikove vrednote? In kaj ima z vsem tem ljubezen? O tem in še čem v oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi kolumnistke Tanje Lesničar Pučko in kriminologa Dragana Petrovca prelista´val roman Andreja E. Skubica Samo pridi domov.

18 min

Andrej E. Skubic: Samo pridi domov Z besedami založnika: »Andrej E. Skubic v družbeno resničnost tokrat zareže z domačim tajkunstvom, korupcijo in medijsko podobo, ki jih ženejo umazane igre za denar, moč in prestiž. Čeprav to ni roman na ključ, v vrtincu dogodkov nenehno srečujemo mesta, ki so nam iz javnega življenja še kako znana; še nikoli doslej jim nismo bili tako blizu.« Kako se je pravo znašlo v postelji s korupcijo? Kako male poklicne usluge rojevajo velike etične dileme? Na koga nasloviti prevzgojo – na družbeni sistem ali posameznikove vrednote? In kaj ima z vsem tem ljubezen? O tem in še čem v oddaji Odprta knjiga, ko bo Dražen Dragojević v družbi kolumnistke Tanje Lesničar Pučko in kriminologa Dragana Petrovca prelista´val roman Andreja E. Skubica Samo pridi domov.

Odprta knjiga

Irena Tomažin: Srečevanja glasov, Med občinstvom in občestvom – ljudska pesem na sodobnem odru

22. 9. 2014

Irena Tomažin: Srečevanja glasov, Med občinstvom in občestvom – ljudska pesem na sodobnem odru “Pričujoča knjiga je delček mozaika življenja ljudske pesmi. Ta ne živi v knjigah, a je kljub temu pomembno, da se o njej piše in razmišlja,” pravi avtorica knjige Irena Tomažin. Knjiga v obliki esejev in pogovorov prinaša razmišljanje sedmih poustvarjalcev ljudske pesmi: Bogdane Herman, Ljobe Jenče, Katarine Juvančič, Boštjana Narata, Damirja Imamovića, Natalke Polovinke in Svetlane Spajić. Kako ljudska pesem živi na sodobnih gledaliških in koncertnih odrih, na kakšen način je povezana s sodobnimi performativnimi praksami in kaj nam danes lahko pove o nas samih in naših načinih percepcije telesa, glasu, petja? O knjigi bosta v pogovoru s Katjo Šulc govorila vokalistka Zvezdana Novakovič in skladatelj Aldo Kumar.

19 min

Irena Tomažin: Srečevanja glasov, Med občinstvom in občestvom – ljudska pesem na sodobnem odru “Pričujoča knjiga je delček mozaika življenja ljudske pesmi. Ta ne živi v knjigah, a je kljub temu pomembno, da se o njej piše in razmišlja,” pravi avtorica knjige Irena Tomažin. Knjiga v obliki esejev in pogovorov prinaša razmišljanje sedmih poustvarjalcev ljudske pesmi: Bogdane Herman, Ljobe Jenče, Katarine Juvančič, Boštjana Narata, Damirja Imamovića, Natalke Polovinke in Svetlane Spajić. Kako ljudska pesem živi na sodobnih gledaliških in koncertnih odrih, na kakšen način je povezana s sodobnimi performativnimi praksami in kaj nam danes lahko pove o nas samih in naših načinih percepcije telesa, glasu, petja? O knjigi bosta v pogovoru s Katjo Šulc govorila vokalistka Zvezdana Novakovič in skladatelj Aldo Kumar.

Odprta knjiga

Isadora Duncan: Moje življenje

15. 9. 2014

Isadora Duncan: Moje življenje Leta 1927 je v avtomobilski nesreči življenje izgubila Isadora Duncan, pionirka sodobnega plesa. Malo pred smrtjo je končala svojo avtobiografijo, skozi katero pronica zavzemanje za napredne ideje ne samo glede umetnosti, ampak tudi glede položaja ženske, materinstva in odnosov med partnerji. Knjiga je izšla takoj po plesalkini smrti, verjetno brez njene zadnje redakcije, zato je ohranila očarljivo kombinacijo drznosti in iskrenosti, ki hkrati šokira in osvobaja. O Isadori Duncan bosta v oddaji Odprta knjiga z Ireno Duša spregovorila plesalka in koreografinja Sinja Ožbolt ter pevec in igralec Lado Leskovar.

19 min

Isadora Duncan: Moje življenje Leta 1927 je v avtomobilski nesreči življenje izgubila Isadora Duncan, pionirka sodobnega plesa. Malo pred smrtjo je končala svojo avtobiografijo, skozi katero pronica zavzemanje za napredne ideje ne samo glede umetnosti, ampak tudi glede položaja ženske, materinstva in odnosov med partnerji. Knjiga je izšla takoj po plesalkini smrti, verjetno brez njene zadnje redakcije, zato je ohranila očarljivo kombinacijo drznosti in iskrenosti, ki hkrati šokira in osvobaja. O Isadori Duncan bosta v oddaji Odprta knjiga z Ireno Duša spregovorila plesalka in koreografinja Sinja Ožbolt ter pevec in igralec Lado Leskovar.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play