Človek 21. stoletja je sicer bolj vajen kroženja med različnimi kulturnimi okolji, kot je bil pred recimo sto leti, vendar to še ne pomeni, da danes več ne doživlja kulturnega šoka. Doc. dr. Boštjan Kravanja iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pove, da je to še vedno skorajda obvezna sestavina menjave okolja, čeprav danes obstajajo številni načini odmora od kulturno preveč drugačnega in v tem smislu intenzivnega okolja.
Enaindvajseti maj je svetovni dan kulturne raznolikosti za dialog in razvoj
Človek 21. stoletja je sicer bolj vajen kroženja med različnimi kulturnimi okolji, kot je bil pred recimo sto leti, vendar to še ne pomeni, da danes več ne doživlja kulturnega šoka. Doc. dr. Boštjan Kravanja iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pove, da je to še vedno skorajda obvezna sestavina menjave okolja, čeprav danes obstajajo številni načini odmora od kulturno preveč drugačnega in v tem smislu intenzivnega okolja.
"Pri nahrbtnikarjih so kulturne posebnosti in nekaj, kar je vznemirljivo v novem okolju, posebej zaželene. Vendar tega ne sme biti preveč, mora biti ravno prav. Zato so se predvsem v južni in jugovzhodni Aziji razmahnile t. i. nahrbtnikarske enklave na nahrbtnikarskih avtocestah. To so pubi, hostli, skupni prostori v hotelih, kamor domačini nimajo vstopa, ki množicam mladih popotnikov predstavljajo azil."
