Poročila o slovanskih skupnostih, ki so trpele lakoto, ker so se odrekle mesu in rdeči juhi, ki verjetno ni bila iz rdeče pese ...
Poročila o slovanskih skupnostih, ki so trpele lakoto, ker so se odrekle mesu in o rdeči juhi, ki verjetno ni bila iz rdeče pese ...
Med številnimi arheološkimi najdbami so velikokrat tudi ostanki kuhinjske kulture: ognjišča in lončenina. Tudi pri nas imamo takšna najdišča. Eno izmed njih je Pristava na Bledu. Ob jezikovnih, etnoloških, pisnih virih in včasih tudi ob pomoči arheologije poskusov je mogoče priti do vsaj približnih rekonstrukcij oblik nekdanjih življenj v človekovih skupnostih. Ognjišče, ki je omogočalo prehranjevanje, je bilo temelj vsega, tudi pri starih Slovanih, ki so svoje tradicionalne navade, znanja in izume o pripravi hrane, grajenju bivališč ter kmetovanju med staroselske Vlahe prinesli prek daljnih srečanj z arabsko-perzijsko kulturo, ki skupaj s turško oblikuje med drugim balkansko kuhinjo. Velike slovanske entitete pa so se dotaknile tudi vplivov bližnjevzhodnih virov. Ddr. Andrej Pleterski se je tega, kar so Slovani v začetku srednjega veka dali v lonec in to tudi skuhali, lotil z različnih vidikov in pred leti izdal tudi publikacijo Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku.
