V teh dneh na soočenjih in nasploh v medijih slišimo in preberemo kar nekaj izjav politikov, kandidatov za državnozborske volitve, ki ne držijo. Nekaj jih predstavimo vsak petek ob pol petih na Prvem programu Radia Slovenija in v podcastu Preverjamo dejstva.
Preverjamo dejstva in izjave politikov ter izpostavljamo tiste, ki ne držijo
Sredi kampanje za vstop v državni zbor smo preverili nekaj svežih izjav, ki so jih politiki izrekli na soočenjih na RTV.
Branko Grims, SDS: “123 milijonov je Cerarjeva vlada zagonila za ilegalne migrante samo v enem letu – 2016.”
Branko Grims omenja 123 milijonov evrov, rezerviranih za migracije v proračunu leta 2016. Od tega je bilo rezerviranih 50 milijonov iz našega proračuna, 73 milijonov je bilo evropskih sredstev. Porabljenih pa ni bilo 123 milijonov. Po podatkih Ukoma je bilo leta 2016 sporočeno za 27,47 milijona evrov stroškov, povezanih z migracijami, ki jih je krila Slovenija; dobrih 8,5 milijona je krila EU z izrednimi sredstvi iz skladov AMIF in ISF. Drugih uradnih podatkov o stroških ni. Finančno ministrstvo pravi, da leta 2016 načrtovana sredstva niso bila porabljena v celoti. Znesek rezervacije pa je bil visok zaradi izkušnje begunskega in migrantskega vala v letu 2015.
Alenka Bratušek, SAB: “Hrvaška dobi za most na Pelješac mislim, da okrog 300, 400 milijonov evrov, Slovenija pa za drugi tir 100 milijonov evrov.”
Slovenija pri financiranju drugega tira računa na več kot četrtino (250 milijonov) vsega denarja iz naslova različnih nepovratnih evropskih sredstev, trenutno je praktično zagotovljenih 233,3 milijona evrov, od tega: 109 milijonov iz blending razpisa, 44,3 iz tretjega razpisa Instrumenta za povezovanje Evrope CEF, pravkar pa poteka postopek za odobritev najmanj 80 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada.
Hrvaška bo za 420-milijonski projekt gradnje mostu na Pelješac dobila 357 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev.
Marko Zidanšek, SLS: “Ta vlada, ta koalicija je to državo nominalno zadolžila za tri milijarde v tem mandatu.”
Po najnovejših podatkih finančnega ministrstva se je dolg državnega proračuna v mandatu Cerarjeve vlade (od avgusta 2014 do 17.5.2018) povečal celo za 3,8 milijarde evrov. Toda celotna država je v tem obdobju dolg povečala le za 1,6 milijarde. K dolgu države namreč poleg proračuna sodijo še občine in pokojninska ter zdravstvena blagajna.
