Iskanje
43 min • 17. 03. 2025
43 min • 17. 03. 2025
Doktorico Bojano Beović je širša slovenska javnost najbolj spoznala med pandemijo novega koronavirusa, ko je bila prvi glas strokovne skupine, ki je vladi svetovala pri spoprijemanju z boleznijo covid-19. Takrat je med drugim dejala: "Raje vidim, da se na nas jezijo zaradi domnevnega pretiravanja, kot da bi bilo obratno. Bolje je ostajati na strani previdnosti." Po končanem pripravništvu je Bojana Beović tri leta specializirala anesteziologijo, nato je nove študijske in raziskovalne izzive našla na Infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Vrsto let je bila zdravnica na intenzivnem oddelku, predavala je na ljubljanski medicinski fakulteti, na Fakulteti za farmacijo in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Vodi Posvetovalno skupino za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravja, je članica Slovenske medicinske akademije in od lani že drugi mandat na čelu Zdravniške zbornice. Med najdaljšo zdravniško stavko pri nas je kritična do načina urejanja razmer v zdravstvu, saj pravi: »Stavka ni merjenje moči ali prestiža med sindikatom in vlado, temveč vprašanje prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema.« Nima hobijev, najbolj jo sprošča raznolikost strokovnega dela. Kako je pandemija spremenila medicino in slovensko družbo, kakšna bo prihodnost slovenskega javnega zdravstva, nam je povedala v tokratni epizodi Prvakov tedna.
Doktorico Bojano Beović je širša slovenska javnost najbolj spoznala med pandemijo novega koronavirusa, ko je bila prvi glas strokovne skupine, ki je vladi svetovala pri spoprijemanju z boleznijo covid-19. Takrat je med drugim dejala: "Raje vidim, da se na nas jezijo zaradi domnevnega pretiravanja, kot da bi bilo obratno. Bolje je ostajati na strani previdnosti." Po končanem pripravništvu je Bojana Beović tri leta specializirala anesteziologijo, nato je nove študijske in raziskovalne izzive našla na Infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Vrsto let je bila zdravnica na intenzivnem oddelku, predavala je na ljubljanski medicinski fakulteti, na Fakulteti za farmacijo in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Vodi Posvetovalno skupino za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravja, je članica Slovenske medicinske akademije in od lani že drugi mandat na čelu Zdravniške zbornice. Med najdaljšo zdravniško stavko pri nas je kritična do načina urejanja razmer v zdravstvu, saj pravi: »Stavka ni merjenje moči ali prestiža med sindikatom in vlado, temveč vprašanje prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema.« Nima hobijev, najbolj jo sprošča raznolikost strokovnega dela. Kako je pandemija spremenila medicino in slovensko družbo, kakšna bo prihodnost slovenskega javnega zdravstva, nam je povedala v tokratni epizodi Prvakov tedna.
Lahko bi se kot pilot dotaknil neba, a se je namesto tega zapisal med nesmrtne zvezde slovenskega gledališča. Prvak ljubljanske SNG Drame Janez Škof je imetnik Borštnikovega prstana in dobitnik Prešernove nagrade. Zato težko verjamemo, ko zase pravi, da je len in površen. Cenimo njegovo zmožnost samokritičnega razmisleka, navdušuje nas njegova sposobnost za improvizacijo. Z največjim slovenskim pesnikom ga povezuje datum rojstva, saj je rojen na »ta veseli dan kulture«. Intimno je morda še bolj kot s Poezijami doktorja Franceta Prešerna povezan s pesnikovanjem Daneta Zajca. Z igro se je začel spoznavati v amaterski gledališki skupini v Medvodah. Po študiju na AGRFT, ki ja že mislil opustiti, je prehodil pot med skoraj vsem slovenskimi gledališkimi odri, od Nove Gorice do Mestnega gledališča ljubljanskega, od Slovenskega mladinskega gledališča do ljubljanske Drame, ki je zvest že več kot 20 let. Že kot mlad igralec je navdušil v Klementovem padcu, Faustu in Svetinovi Šeherezadi. Poznajo ga tudi televizijski in filmski gledalci, dovolj je če omenimo naslove Teater paradižnik, Naša mala klinika, zadnje čase ga lahko gledate na nacionalki v seriji Takšno je življenje. Že od lanskega novembra na nadomestnem odru ljubljanske Drame blesti v življenjski vlogi kralja Leara, ujetega med močjo in nemočjo, v kateri lovi ravnovesje med spoznanjem, obžalovanjem in norostjo. V soboto, 14. februarja, ga čaka premiera poetične drame Daneta Zajca Voranc, v kateri nastopa v naslovni vlogi. Je samouk na diatonični harmoniki, obožuje čompe, rad se usede za klavir. V zasebnem življenju spaja slovensko in japonsko tradicijo, način in smisel življenja. Čeprav obožuje samoto, je prijazno sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.
42 min • 09. 02. 2026
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
27 min • 02. 02. 2026
Gost tokratne epizode Prvakov tedna obožuje puščavske sipine in je hitrejši od navigacije. Slovenski motociklistični dirkač Toni Mulec je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh. Zmagal je v razredu reli 2, v skupni razvrstitvi med motoristi pa osvojil deveto mesto. Kakšna je pot do takšnega uspeha, o pasteh in lepotah puščavskega peska, o telesnih in psihičnih naporih, o življenju na in z motociklom. Prvaki tedna tokrat v znamenju najslovitejšega in najzahtevnejšega vzdržljivostnega relija na svetu.
51 min • 26. 01. 2026
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je bil narojen v novinarsko okolje, zato ni čudno, bi marsikdo rekel, da se je odločil za študij novinarstva. Sam pravi, da je bilo zanj najpomembnejše obdobje izobraževanja obiskovanje Gimnazije Poljane. Profesorica francoščine ga je po eni strani naučila, da je z vztrajnostjo mogoče premagati tudi na videz nepremostljive ovire, po drugi strani ga je navdušila za učenje tujih jezikov. Zanimanje za jezike je prinesel že od doma, saj je bila v njihovi družini zaradi babice nemščina drugi jezik. Tej so sledile: že omenjena francoščina, angleščina, italijanščina, španščina, katalonščina, hrvaščina, srbščina, črnogorščina, bošnjaščino ….. Okroglo desetletje je v navezi s Tomažem Cerkovnikom navduševal gledalce nacionalne televizije s komentiranjem prenosov alpskega smučanja. Nato se je osredotočil na nogometne zelenice, pet let je bil urednik športnega programa na Televiziji Slovenija. Sledilo je desetletje in pol vodenja večerne informativne oddaje Odmevi. Pred tednom dni se je poslovil od Odmevov, zdaj je pred njim novi izziv- oddaja, ki ima v naslovu njegov priimek, tako da bodo gledalci že vnaprej vedeli, kaj lahko pričakujejo. Pravi, da rad ve in razume, kako stvari delujejo. Zato je razstavil že precej naprav in aparatur ter jih nato po navadi tudi uspešno sestavil nazaj. Zmore preteči maraton, nato vam bo z veseljem postregel z lastnoročno pripravljeno limonovo torto. Še bolj bo vesel, če mu boste, ko pride na obisk, postregli s solnograškimi žličniki. Skrbi ga za mlajše in še nerojene generacije, preprosto za to, ker je ta svet nor. To nedeljo bo obrnil nov list v svoji novinarski in voditeljski karieri. Še pred premierno epizodo- v naslednjih 45 minutah debata z Igorjem E. Bergantom v Prvakih tedna.
51 min • 19. 01. 2026
Če bi malo predrugačili uspešnico njegovega rap teama, bi lahko rekli, da je vedno smučal hitro, včasih pa tudi prehitro. Pri 17tih je postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu. Leta 1994 je v Lillehammerju osvojil bronasto olimpijsko odličje v slalomu. Leto pozneje je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala, kar je pri fantih še vedno najboljši slovenski dosežek. Njegovo ime je na eni od kabin gondole v Kitzbuhelu, tako tamkajšnji prireditelji ovekovečijo imena zmagovalcev. Posebej ljuba mu je zmaga na strmini domače Kranjske gore. Po 15 letih t.i. belega cirkusa je leta 2006 tekmovalne smuči postavil v kot. Odtlej se ukvarja s športnim marketingom, promovira ugledne, svetovne znamke športne opreme, deluje v ekipah vzhajajočih športnih zvezd. V mladosti je igral harmoniko, ob vrhuncih športne kariere je utiral pot rapu na Slovenskem. A tega ni poimenoval glasbena kariera, ampak zgolj zabava. Zna spretno in všečno javno nastopati, morda tudi zato, ker mu je mati slavistka privzgojila ljubezen do knjig in branja. Čeprav je bil vrhunski tekmovalec v individualnem športu, je bil vedno tudi timski igralec. Tam nekje okoli Abrahama, ko je ugotovil, da glava še vedno hoče, telo pa ne zmore je hokej na ledu, košarko in nogomet zamenjal za bolj umirjeni tek, kolesarjenje in pohodništvo. Je pobudnik tekme legend alpskih smučarjev in eden izmed ambasadorjev akcije Šolar na smuči. V tej zimi je okrepil ekipo televizijskih kolegov, ki pravijo, da je zima zakon in postal strokovni komentator prenosov alpskega smučanja. Sredi slalomskega januarju, ko odštevamo dneve do zimskih olimpijskih iger je gost tokratne epizode Prvakov tedna Jure Košir.
50 min • 12. 01. 2026
