Iskanje
51 min • 05. 05. 2025
Če bi gostu tokratne epizode Prvakov tedna ponudili podaljšano različico dneva, ki bi trajala 30 ali vsaj 25 ur, bi ponudbo verjetno sprejel, saj živi poslovno in raziskovalno zelo dinamično življenje. Preden ga povprašamo, če se bo v prihodnosti poleg razvoja shranjevalnikov električne energije posvetil tudi razvoju shranjevalnikov časa, pojdimo po vrsti. Še v papirnatih časih Ljubljanske borze je že kot srednješolec zase in za bližnje sorodnike kupoval in prodajal vrednostne papirje. In že kot srednješolec je izkusil, kako je, če ti slaba poslovna odločitev odpihne vse prihranke. Vzporedno je diplomiral na elektrotehniki in ekonomiji. Pred šestnajstimi leti je v HS, kjer je imel službo, odklonil novo, dobro plačano delovno mesto in odšel na svoje. Ustanovil je podjetje za trgovanje z emisijskimi kuponi. Kot pravi sam, je poslovni preboj dosegel šele, ko je nehal nenehno razmišljati o prihodnosti in začel živeti za ta trenutek, za sedanjost. Uspešno poslovanje, pri čemer nikoli ne pozabi omeniti odlične ekipe zaposlenih v svojem podjetju, ga je izstrelilo v orbito najbogatejših Slovencev. A tu se zgodba še ne konča. Postal je solastnik podjetja za razvoj shranjevalnikov električne energije, vlaga v pridelavo slovenske hrane in slovenski turizem. Nekajkrat se je že upokojil, a nikoli ni zdržal več kot nekaj mesecev in se vedno vrnil nazaj. Vsak dan hodi v službo, ne zaradi denarja, ampak zato, ker rad dela. Ustanovil je dobrodelno fundacijo, prek katere pomaga socialno najšibkejšim družinam in posameznikom. Kadar mora napolniti svoje shranjevalnike energije, gre v hribe ali se potopi pod morsko gladino. Gost nove epizode Prvakov tedna je Boštjan Bandelj.
Če bi gostu tokratne epizode Prvakov tedna ponudili podaljšano različico dneva, ki bi trajala 30 ali vsaj 25 ur, bi ponudbo verjetno sprejel, saj živi poslovno in raziskovalno zelo dinamično življenje. Preden ga povprašamo, če se bo v prihodnosti poleg razvoja shranjevalnikov električne energije posvetil tudi razvoju shranjevalnikov časa, pojdimo po vrsti. Še v papirnatih časih Ljubljanske borze je že kot srednješolec zase in za bližnje sorodnike kupoval in prodajal vrednostne papirje. In že kot srednješolec je izkusil, kako je, če ti slaba poslovna odločitev odpihne vse prihranke. Vzporedno je diplomiral na elektrotehniki in ekonomiji. Pred šestnajstimi leti je v HS, kjer je imel službo, odklonil novo, dobro plačano delovno mesto in odšel na svoje. Ustanovil je podjetje za trgovanje z emisijskimi kuponi. Kot pravi sam, je poslovni preboj dosegel šele, ko je nehal nenehno razmišljati o prihodnosti in začel živeti za ta trenutek, za sedanjost. Uspešno poslovanje, pri čemer nikoli ne pozabi omeniti odlične ekipe zaposlenih v svojem podjetju, ga je izstrelilo v orbito najbogatejših Slovencev. A tu se zgodba še ne konča. Postal je solastnik podjetja za razvoj shranjevalnikov električne energije, vlaga v pridelavo slovenske hrane in slovenski turizem. Nekajkrat se je že upokojil, a nikoli ni zdržal več kot nekaj mesecev in se vedno vrnil nazaj. Vsak dan hodi v službo, ne zaradi denarja, ampak zato, ker rad dela. Ustanovil je dobrodelno fundacijo, prek katere pomaga socialno najšibkejšim družinam in posameznikom. Kadar mora napolniti svoje shranjevalnike energije, gre v hribe ali se potopi pod morsko gladino. Gost nove epizode Prvakov tedna je Boštjan Bandelj.
Gledališka in radijska režiserka, pisateljica in publicistka, ki ji je mama ničkolikokrat rekla, a si lahko vsaj enkrat tiho. Zagovor diplome je opravila na zbombardirani akademiji, nato pa v Beogradu režirala zgolj eno predstavo. Sledila je selitev Slovenijo. Podiplomski študij je vpisala na AGRFT v Ljubljani in opravila magisterij pod mentorskim vodstvom Dušana Jovanovića. Kot samozaposlena v kulturi je v četrt stoletja ustvarila več kot osemdeset predstav v osrednjih nacionalnih in mestnih gledališčih. Ocenjuje, da razne žanrske delitve, kot so dramsko, glasbeno, lutkovno, gibalno gledališče in podobno, niso več vzdržne. V Sloveniji jo je čakal dolgoleten boj z birokratskimi mlini za pridobitev državljanstva. Ampak saj ima talent za pobiranje. Slovensko državljanstvo je dobila zaradi posebnega interesa slovenske države. Verjame v angažiranost in soodgovornost vsakogar od nas. Po naključju je postala kolumnistka Mladine in ko enega izmed zapisov prebere 120 tisoč bralcev, je publicistična zvezda rojena. Hiša in nato A si lahko vsaj enkrat tiho ter Rožančeva nagrada za najboljše esejistično delo. Humanistka, ki ima rada naravoslovje, pravi, da je kuhanje edina stvar, ki jo ne počne. Sredi prejšnjega tedna smo izvedeli, da je bila za naslednjih pet let imenovana za ravnateljico SNG Drame Ljubljana. Še preden odide na svoj prvi kolegij v novi službi, je gostja Prvakov tedna Ivana Djilas.
44 min • 01. 12. 2025
Slovenski atleti so letos skupaj zbrali devet medalj. Reprezentanca se je na ekipnem evropskem prvenstvu uvrstila med 16 najboljših v Evropi. Skok ob palici je ta čas ena izmed slovenskih paradnih in hkrati ena najbolj kompleksnih atletskih disciplin. Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je na evropskem in svetovnem odru skoka ob palici že okrogli dve desetletji. V tem času je na tekmovanjih na prostem in dvoranskih prvenstvih osvojila kopico odličji, nanizala celo vrsto izjemnih uvrstitev in slovenski državni rekord postavila na evropski nivo. Tina Šutej pooseblja olimpijski slogan: : Hitreje, višje, močneje. K temu moramo dodati še vztrajnost, saj so se v njeni športni karieri pojavile tudi krize, poškodbe, tekmovalna smola, nehvaležna četrta mesta. Pomenljiv je podatek, da je vse članske medalje dosegla po dopolnjenem tridesetem letu. Diplomirana biologinja ne razmišlja o koncu kariere, čeprav tudi o olimpijskih igrah čez dve leti govori previdno. Letos je osvojila tri medalje na treh največjih tekmovanjih leta 2025. Srebrna je bila na evropskem in svetovnem dvoranskem prvenstvu, uspeh kariere pa je doživela na svetovnem prvenstvu na prostem v Tokiu, kjer je osvojila bron. Razglašena je bila za najboljšo atletinjo na Balkanu, uvrščena je bila med finalistke izbora za najboljšo evropsko atletinjo leta. Sredi prejšnjega tedna je petič postala najboljša atletinja Slovenije, nekaj dni pozneje z nami v Prvakih tedna.
40 min • 24. 11. 2025
V petek, 14. novembra, se je začel 14. festival Forward/ Naprej, ki ga organizira Društvo novinarjev Slovenije. Odvil se bo v treh mestih, po Mariboru se prihajajoči konec tedna festival seli v Novo Gorico, zaključil se bo v Ljubljani, 28. novembra, tudi s podelitvijo novinarskih magrad Čuvaj. Letos smo dobili Evropski akt o svobodi medijev, v začetku septembra je bil v DZ sprejet novi Zakon o medijih. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek, ki pravi, da smo novinarji premalo samokritični. Prehodil je pot od lokalnega časopisa do Vala 202, raje kot v zavetju studia je na terenu, med ljudmi, tudi tam kjer se pišejo nevarne zgodbe. V vrtincu globalnih dogodkov ga vedno najbolj zanimajo perspektiva in usode malih ljudi. Gašper je izkusil staro in mnogokrat empirično preverjeno pravilo: Enkrat radijec, vedno radijec. A tega ne obžaluje. Mikrofon zaradi poklicno-življenjske deformacije vzame praktično kamorkoli. Ko je treba odpreti ventil, gre v naravo, teče ali pa si privošči dobro partijo košarke.
46 min • 17. 11. 2025
10. novembra leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Letos je 10. november prvič državni praznik v Sloveniji, saj obeležujemo nacionalnid dan znanosti. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je prof. dr. Leon Cizelj, ki je julija postal v.d. direktorja, 1. decembra pa s polnim mandatom prevzema vodenje Instituta Jožefa Stefana, ki z več kot 1300 zaposlenimi predstavlja hrbtenico slovenskega naravoslovja in tehnologije. Med pomembnejšimi cilji, ki si jih je zadal, je inštitut zapeljati v smer raziskav od zgoraj navzdol. Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Cizelj pravi, da je znanost tek na dolge proge. Kakšen je položaj znanosti in njeno vrednotenje v slovenski družbi, se sprašujemo v Prvakih tedna na prvi slovenskid dan znanosti
48 min • 10. 11. 2025
Romi so največja etnična manjšina v Evropi, v EU jih živi šest milijonov Med popisom leta 2002 se je v Sloveniji za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3246 ljudi. Ocene nevladnih organizacij in državnih virov govorijo o približno 7000 do 12.000 Romih, kar je okoli 0,4 do 0,5 odstotka prebivalstva Slovenije. Kako je s financiranjem občin, ki imajo evidentirana romska naselja? Ali bi morale občine prevzeti večjo odgovornost za soustvarjanje sobivanja med večinskim prebivalstvom in Romi. Ali je to naloga in odgovornost predvsem države? Pomenljiv je podatek, da imajo zaradi katastrofalnih bivanjskih razmer in socialne izključenosti, Romi v primerjavi z neromskim prebivalstvom bistveno nižjo pričakovano življenjsko dobo. Ali se ukrepe za Rome sprejema brez Romov? Ali drži, da se je kot slaba praksa izkazalo tudi to, da v danem trenutku istočasno poteka preveč programov in projektov za Rome? EU je v zadnji romski strategiji 2020 - 2030 kot glavno oviro vključevanja izpostavila anticiganizem (protiromizem). Ali se v Sloveniji soočamo z odsotnostjo dolgoročne strategije za participacijo in integracijo Romov v družbo? Tragičen dogodek v Novem Mestu in vse kar mu je sledilo zožuje prostor dialoga. V atmosferi jeze in strahu, se medsebojno nezaupanje povečuje. Pravična in učinkovita integracija Romov v slovensko družbo je proces, ki zahteva čas in se ne bo zgodila čez noč, s paketom represivnih zakonov. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je novinar in urednik oddaje Naše poti ter predsednik Romskega akademskega kluba Sandi Horvat
43 min • 03. 11. 2025
