Iskanje
Miren je kraj v Vipavski dolini, ki je znan po več kot stoletni in še danes živi čevljarski tradiciji. V četrtek bomo potrkali na vrata tamkajšnjega Usnjarsko-čevljarskega muzeja, kjer so ohranjeni spomini na staro čevljarsko obrt. Ta je bila še posebno razvita v drugi polovici 19. stoletja, ko je bilo samo v Mirnu tudi do sto petdeset čevljarjev. Zanimali nas bodo najstarejši predmeti, ki segajo celo v leto 1900, spoznali pa bomo tudi razliko med čevljarsko delavnico pred uvedbo strojev in po njej. Z nami v muzeju bo del tretjega rodu družine Petejan, ki je gotovo najbolj zaslužna, da ta kraj še danes povezujemo s to žal marsikje pozabljeno obrtjo.
Miren v Vipavski dolini
Miren je kraj v Vipavski dolini, ki je znan po več kot stoletni in še danes živi čevljarski tradiciji. Potrkali smo na vrata tamkajšnjega Usnjarsko-čevljarskega muzeja, kjer so ohranjeni spomini na staro čevljarsko obrt. Ta je bila posebej razvita v drugi polovici 19. stoletja, ko je bilo samo v tem kraju tudi do 150 čevljarjev. Robert Petejan, predsednik Čevljarskega društva Miren, je eden od treh bratov, ki skrbijo, da je čevljarska industrija v tem kraju še vedno prisotna. Marsikdo še danes ta kraj povezuje prav s Petejani, družinskim podjetjem in otroškimi čevlji Ciciban.
“Mi smo bili praktično od rojstva pri starših v delavnici. Začeli smo z osnovnimi, najbolj preprostimi deli, recimo zabijanje žebljev. Nekako živeli smo tam in potem je bilo jasno, da bomo to obrt peljali naprej.”
Ogledali smo si tudi sodobno proizvodnjo čevljev, ki se v marsičem razlikuje od tradicionalne obrti čevljarstva. Včasih sta čevelj naredila dva človeka: čevljarski mojster in “šteparica” oziroma šivilja, ki je dele usnja sešila skupaj. Čevljarja, ki bi znal narediti čevelj od A do Ž danes skorajda ni več.
Miren je kraj v Vipavski dolini, ki je znan po več kot stoletni in še danes živi čevljarski tradiciji. V četrtek bomo potrkali na vrata tamkajšnjega Usnjarsko-čevljarskega muzeja, kjer so ohranjeni spomini na staro čevljarsko obrt. Ta je bila še posebno razvita v drugi polovici 19. stoletja, ko je bilo samo v Mirnu tudi do sto petdeset čevljarjev. Zanimali nas bodo najstarejši predmeti, ki segajo celo v leto 1900, spoznali pa bomo tudi razliko med čevljarsko delavnico pred uvedbo strojev in po njej. Z nami v muzeju bo del tretjega rodu družine Petejan, ki je gotovo najbolj zaslužna, da ta kraj še danes povezujemo s to žal marsikje pozabljeno obrtjo.
Miren v Vipavski dolini
Miren je kraj v Vipavski dolini, ki je znan po več kot stoletni in še danes živi čevljarski tradiciji. Potrkali smo na vrata tamkajšnjega Usnjarsko-čevljarskega muzeja, kjer so ohranjeni spomini na staro čevljarsko obrt. Ta je bila posebej razvita v drugi polovici 19. stoletja, ko je bilo samo v tem kraju tudi do 150 čevljarjev. Robert Petejan, predsednik Čevljarskega društva Miren, je eden od treh bratov, ki skrbijo, da je čevljarska industrija v tem kraju še vedno prisotna. Marsikdo še danes ta kraj povezuje prav s Petejani, družinskim podjetjem in otroškimi čevlji Ciciban.
“Mi smo bili praktično od rojstva pri starših v delavnici. Začeli smo z osnovnimi, najbolj preprostimi deli, recimo zabijanje žebljev. Nekako živeli smo tam in potem je bilo jasno, da bomo to obrt peljali naprej.”
Ogledali smo si tudi sodobno proizvodnjo čevljev, ki se v marsičem razlikuje od tradicionalne obrti čevljarstva. Včasih sta čevelj naredila dva človeka: čevljarski mojster in “šteparica” oziroma šivilja, ki je dele usnja sešila skupaj. Čevljarja, ki bi znal narediti čevelj od A do Ž danes skorajda ni več.
V tem tednu mineva 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, ki ga je življenjska pot med drugim vodila v Novo mesto. Kot je zapisal v pismu prijatelju Ivanu Cankarju, je v mestu ob Krki, kjer je dokončal gimnazijo, doživel najlepši leti svojega življenja. Podrobneje o Kettejevih stopinjah v Novem mestu, opernem muzikalu in slaščici, ki sta posvečena pomembnemu predstavniku slovenske moderne, sredi srede na Prvem – z glavnega novomeškega trga, kjer stoji Kettejev vodnjak.
22 min • 21. 01. 2026
Vas zanima, kako zveni tropski deževni gozd sredi Slovenije? Pojdite s Prvim na obisk! Odkrivali bomo skrivnostni svet dveh najbogatejših in obenem najbolj ogroženih habitatov. V Neotropici v Postojni se lahko sprehodite skozi amazonski deževni gozd in občudujete koralni greben, vse v družbi eksotičnih živali in tropskih rastlin.
23 min • 14. 01. 2026
Leto 2026 bo v znamenju 150. obletnice rojstva Ivana Cankarja, enega največjih slovenskih pesnikov in pisateljev. Za marsikoga največji mojster pisane besede je slovenski narod znal zelo dobro analizirati in njegova dela družbi še vedno nastavljajo ogledalo. Na Vrhniki je Cankarjeva spominska hiša, pomemben kulturni spomenik. Stoji na kraju, kjer je nekoč stala lesena, s slamo krita koča, v kateri se je rodil pisatelj. V njej je na ogled zbirka predmetov, ki prikazuje življenjske razmere revnejše družine ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. Česa vse še ne vemo o Ivanu Cankarju?
24 min • 07. 01. 2026
Dan pred božičem je kot nalašč za klepet s tistimi, ki praznike pričakujejo v enem od slovenskih domov za starejše. Tokrat smo za obisk izbrali Medgeneracijski center Bistrica v Domžalah. Damjan Rostan in Andreja Čokl bosta raziskovala vsakdan in praznično razpoloženje v njem ter s tamkajšnjimi stanovalci in zaposlenimi obujala spomine na božič nekoč.
25 min • 24. 12. 2025
Prvi na obisku tokrat odkriva zgodbo o povezovanju, toplini in srčnosti kraja, v katerem ljudje vsako leto stopijo skupaj in s skupnimi močmi ustvarijo pravo praznično vzdušje. Projekt Božični Vojnik združuje domačine, društva, ustvarjalce in prostovoljce, posebno mesto v njem pa imajo jaslice, ki krasijo številna dvorišča v kraju in sestavljajo razstavo v Domu sv. Jerneja.
29 min • 17. 12. 2025
