Iskanje
Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp bomo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Ekipa Prvega se oglasi iz Kranjske Gore natanko ob 11.30.
Najboljši čas, da se podamo na pot, je od marca do novembra
Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp smo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Naša ekipa se je oglasila iz Kranjske Gore, kjer se je srečala z Martinom Šolarjem, koordinatorjem projekta Juliana Trail, Majo Ivančič iz centra za rezervacije in z Majo Kostanjšek, ki je prehodila celotno krožno pot.
Pri pripravi in idejni zasnovi krožne poti okrog Julijskih Alp je sodelovalo več očetov, več botrov, več občin, pojasnjuje Martin Šolar. Deset občin v Julijskih Alpah in TNP so združeni v skupnost Julijske Alpe, kjer delujejo na razvoju trajnostnega turizma. Daljinske pohodniške poti so eden od produktov, ki so v zadnjem času zelo priljubljene. Zanimivo, da je prva, podobna ideja z enakim imenom nastala že leta 1983, poduči sogovornik. Izjemne izkušnje Alpe Adria Traila, ki poteka od Grossglocknerja do Jadrana, so jih spodbudile k razvoju Juliana Traila.
"Hkrati smo pa želeli obiskovalce Julijskih Alp tudi preusmerit. Ne vse na vrh Triglava in na vroče nevralgične točke, ki se šibijo pod težo obiska. Osnovna ideja kreacije krožne daljinske pohodniške poti je Julijske Alpe in Triglavski narodni park obiskovalcem prikazati drugače, z druge perspektive."
Juliana Trail nas ne vodi na vrhove hribov in gora. Njen namen je spoznavanje alpskega in predalpskega okolja, flore, favne in kulturno zgodovinske dediščine. Eden od sloganov te krožne poti je "Vsi obrazi Julijskih Alp":
"Etape so zasnovane tako, da lahko na začetku ali na koncu prenočiš, kupiš hrano ali obiščeš gostinski lokal. Na pot se je mogoče podati kjerkoli, tudi na sredi etape, v eno ali drugo smer, pot prehodiš v enem kosu ali pa jo obiščeš večkrat. K vsaki etapi pa smo dodali predloge, kaj si je ob poti mogoče ogledati. Naravne, kulturne ali zgodovinske zanimivosti. "
Maja Kostanjšek je celotno krožno pot prehodila naenkrat:
"Sama pot je čudovita, zelo razgibana, ker ni vodi ves čas po ravnem in po beton. In se ne zdi tako dolga, kot dejansko je."
Maja Ivančič iz centra za rezervacije in pomoč pohodnikom pravi, da klicev na njihovo številko ni malo.
"Ljudi najbolj zanima, kako je pot označena, kakšna je natančna napoved vremena za območje Julijskih Alp in pa tudi glede prenočišč. Prenočišča je dobro rezervirati vsaj kak teden v naprej. Kapacitete so lahko na določene dneve rezervirane tudi do 100 %."
Maja Kostanjšek svetuje, katere so najnujnejše stvari, ki jih je treba imeti v nahrbtniku, sploh če se ne odpravimo le na eno etapo, temveč na celotno pot:
"Osnova je nahrbtnik, ki mora biti čim lažji. Priporočljive so pohodniške palice, nujna pa ustrezna pohodniška obutev. V nahrbtniku imejmo nekaj lahkih športnih oblačil, teh naj bo čim manj. Ne pozabimo na osebno malo lekarno, osebne dokumente, denar, zdravstvene izkaznice, meh za vodo in hrano za en ali dva dni, ostalo si kupimo na poti."
Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp bomo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Ekipa Prvega se oglasi iz Kranjske Gore natanko ob 11.30.
Najboljši čas, da se podamo na pot, je od marca do novembra
Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp smo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Naša ekipa se je oglasila iz Kranjske Gore, kjer se je srečala z Martinom Šolarjem, koordinatorjem projekta Juliana Trail, Majo Ivančič iz centra za rezervacije in z Majo Kostanjšek, ki je prehodila celotno krožno pot.
Pri pripravi in idejni zasnovi krožne poti okrog Julijskih Alp je sodelovalo več očetov, več botrov, več občin, pojasnjuje Martin Šolar. Deset občin v Julijskih Alpah in TNP so združeni v skupnost Julijske Alpe, kjer delujejo na razvoju trajnostnega turizma. Daljinske pohodniške poti so eden od produktov, ki so v zadnjem času zelo priljubljene. Zanimivo, da je prva, podobna ideja z enakim imenom nastala že leta 1983, poduči sogovornik. Izjemne izkušnje Alpe Adria Traila, ki poteka od Grossglocknerja do Jadrana, so jih spodbudile k razvoju Juliana Traila.
"Hkrati smo pa želeli obiskovalce Julijskih Alp tudi preusmerit. Ne vse na vrh Triglava in na vroče nevralgične točke, ki se šibijo pod težo obiska. Osnovna ideja kreacije krožne daljinske pohodniške poti je Julijske Alpe in Triglavski narodni park obiskovalcem prikazati drugače, z druge perspektive."
Juliana Trail nas ne vodi na vrhove hribov in gora. Njen namen je spoznavanje alpskega in predalpskega okolja, flore, favne in kulturno zgodovinske dediščine. Eden od sloganov te krožne poti je "Vsi obrazi Julijskih Alp":
"Etape so zasnovane tako, da lahko na začetku ali na koncu prenočiš, kupiš hrano ali obiščeš gostinski lokal. Na pot se je mogoče podati kjerkoli, tudi na sredi etape, v eno ali drugo smer, pot prehodiš v enem kosu ali pa jo obiščeš večkrat. K vsaki etapi pa smo dodali predloge, kaj si je ob poti mogoče ogledati. Naravne, kulturne ali zgodovinske zanimivosti. "
Maja Kostanjšek je celotno krožno pot prehodila naenkrat:
"Sama pot je čudovita, zelo razgibana, ker ni vodi ves čas po ravnem in po beton. In se ne zdi tako dolga, kot dejansko je."
Maja Ivančič iz centra za rezervacije in pomoč pohodnikom pravi, da klicev na njihovo številko ni malo.
"Ljudi najbolj zanima, kako je pot označena, kakšna je natančna napoved vremena za območje Julijskih Alp in pa tudi glede prenočišč. Prenočišča je dobro rezervirati vsaj kak teden v naprej. Kapacitete so lahko na določene dneve rezervirane tudi do 100 %."
Maja Kostanjšek svetuje, katere so najnujnejše stvari, ki jih je treba imeti v nahrbtniku, sploh če se ne odpravimo le na eno etapo, temveč na celotno pot:
"Osnova je nahrbtnik, ki mora biti čim lažji. Priporočljive so pohodniške palice, nujna pa ustrezna pohodniška obutev. V nahrbtniku imejmo nekaj lahkih športnih oblačil, teh naj bo čim manj. Ne pozabimo na osebno malo lekarno, osebne dokumente, denar, zdravstvene izkaznice, meh za vodo in hrano za en ali dva dni, ostalo si kupimo na poti."
Auris Kranj, medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Gorenjske, praznuje sedemdeset let. V društvu, ki je invalidska organizacija, povezujejo člane iz vse Gorenjske in jim omogočajo hitrejše vključevanje v družbo ter boljše in kakovostno življenje. Tudi s tolmačenjem jim pomagajo pri premagovanju komunikacijskih ovir in urejanju številnih zadev. V Aurisu Kranj spodbujajo šport in rekreacijo, kjer njihovi člani dosegajo zavidljive uspehe.
22 min • 10. 12. 2025
Kulturne ustanove 3. decembra, na dan obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, na široko odprejo svoja vrata – od razstav, vodenih ogledov, delavnic, gledaliških predstav do filmskih projekcij in pogovorov. Program brezplačnih kulturnih dogodkov, namenjen vsem starostnim skupinam, so na ministrstvu pripravili v sodelovanju s kulturnimi ustanovami po državi. Ena izmed njih je tudi Jata knjižnih ptic. Kako poteka dogodek v živo, je preveril tudi Prvi, ki se je v Cankarjevo knjižnico Vrhnika odpravil na obisk.
23 min • 03. 12. 2025
Prvi program se je tudi letos preselil med pisave, pogovore in radovedne obiskovalce 41. Slovenskega knjižnega sejma. Med več kot 110 razstavljavci, skoraj 300 dogodki in neštetimi knjižnimi svetovi se je naš mobilni studio znašel sredi najbolj živahnega dogajanja. Z gosti se bomo podali na potep med platnice, mednarodne literarne dialoge, celjske zgodbe in najmlajše obiskovalce, ki letos uživajo v posebej bogatem programu. Pridružite se nam v sejemskem vrvežu in odkrijte, kam se splača zaviti, katere zgodbe so letos najbolj odmevne ter kako sejem še naprej krepi svojo vlogo osrednje slovenske kulturne platforme.
22 min • 26. 11. 2025
Humanitarna organizacija Karitas je v 35 letih svojega delovanja pomagala številnim posameznikom, družinam, otrokom, starejšim in bolnim. Vsako leto s hrano, plačilom položnic in drugo pomočjo podpira več kot 40.000 gospodinjstev. Velik pomen ima tudi materialna pomoč in ena izmed točk, kjer jo prosilci lahko prejmejo, je Skladišče oblačil v Ljubljani, kjer na leto prejmejo približno 30 ton oblačil. Kako poteka zbiranje materialnih dobrin in kolikšna je potreba po pomoči?
22 min • 19. 11. 2025
V tednu, ki se je začel s prvim nacionalnim dnevom znanosti, je Prvi program obiskal Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Inštitut, ki praznuje 100 letnico delovanja, je ena najstarejših tovrstnih ustanov v Evropi in eden prvih javnih raziskovalnih zavodov v samostojni Sloveniji. Vse od svojih začetkov se ukvarja s preučevanjem etničnih manjšin in medetničnih odnosov, za kar je ob pomembnem jubileju dobil visoko državno odlikovanje - zlati red za zasluge. V Notarjevo vilo v središču Ljubljane, kjer od leta 1987 domuje Inštitut, sta se odpravila Jernej Boc in Mateja Železnikar.
27 min • 12. 11. 2025
