Prvi na obisku se bo mudil na Ravnah na Koroškem, ki s svojo rudarsko, železarsko, lesno-predelovalno in obrtniško tradicijo puščajo velik pečat v mozaiku industrijske in kulturne dediščine mežiške doline.
Današnje mesto se je razvilo iz srednjeveškega trga Guštajn, ki so ga obdajali dvorci Javornik, Dobja vas in Ravne. Začetki jeklarske industrije na Ravnah so povezani s prvimi kovačnicami in žebljarnami v srednjem veku, ki so najverjetneje obratovale ob potoku Reka. Med najpomembnejšimi industrialci v Mežiški dolini so bili grofje Thurni, ki so na tem območju že od 17. stoletja iskali svinčevo rudo ter izdelovali železne in jeklene izdelke. V ravenski železarni so leta 1881 v Siemens-Martinovi peči začeli izdelovati talilno jeklo in tako postavili temelje jeklarske industrije v Guštajnu, ki se leta 1952 preimenuje v Ravne na Koroškem. Ravne so srce Koroške in mesto Forma Vive.
Ravensko jeklo so kupovali Italijani, Španci, Portugalci, Francozi, Švicarji in Nemci, v začetku 20.stoletja pa tudi Brazilci. Ravne na Koroškem so bile v 19. stoletju industrijsko najrazvitejše območje na slovenskem. Železniška povezava Celovec - Maribor leta 1863 pa je prinesla nove spremembe v gospodarstvo in življenje ljudi.
Renesančno-baročni dvorec Javornik iz 17.stoletja, ki stoji nad starim delom mesta, so začeli prenavljati oktobra lani, v letu dni pa bodo v njem uredili sodoben center starejših. Prostori centra bodo namenjeni socialno-varstvenim storitvam, kot so pomoč na domu, pomoč na daljavo, del centra bo namenjen tudi stanovalcem z demenco.

S svojo rudarsko, železarsko, lesno-predelovalno in obrtniško tradicijo puščajo velik pečat v mozaiku industrijske in kulturne dediščine mežiške doline

Prvi na obisku se bo mudil na Ravnah na Koroškem, ki s svojo rudarsko, železarsko, lesno-predelovalno in obrtniško tradicijo puščajo velik pečat v mozaiku industrijske in kulturne dediščine mežiške doline.
Današnje mesto se je razvilo iz srednjeveškega trga Guštajn, ki so ga obdajali dvorci Javornik, Dobja vas in Ravne. Začetki jeklarske industrije na Ravnah so povezani s prvimi kovačnicami in žebljarnami v srednjem veku, ki so najverjetneje obratovale ob potoku Reka. Med najpomembnejšimi industrialci v Mežiški dolini so bili grofje Thurni, ki so na tem območju že od 17. stoletja iskali svinčevo rudo ter izdelovali železne in jeklene izdelke. V ravenski železarni so leta 1881 v Siemens-Martinovi peči začeli izdelovati talilno jeklo in tako postavili temelje jeklarske industrije v Guštajnu, ki se leta 1952 preimenuje v Ravne na Koroškem. Ravne so srce Koroške in mesto Forma Vive.
Ravensko jeklo so kupovali Italijani, Španci, Portugalci, Francozi, Švicarji in Nemci, v začetku 20.stoletja pa tudi Brazilci. Ravne na Koroškem so bile v 19. stoletju industrijsko najrazvitejše območje na slovenskem. Železniška povezava Celovec - Maribor leta 1863 pa je prinesla nove spremembe v gospodarstvo in življenje ljudi.
Renesančno-baročni dvorec Javornik iz 17.stoletja, ki stoji nad starim delom mesta, so začeli prenavljati oktobra lani, v letu dni pa bodo v njem uredili sodoben center starejših. Prostori centra bodo namenjeni socialno-varstvenim storitvam, kot so pomoč na domu, pomoč na daljavo, del centra bo namenjen tudi stanovalcem z demenco.

Metka Pirc