Iskanje
Strma reber je serpentinast prelaz, ki je Osilniški dolini močno olajšal in skrajšal pot v zaledje. Gradnja, ki se je odvijala v začetku novega tisočletja, je pomenila pravi podvig, saj se cesta strmo vzpenja in vrh doseže na nadmorski višini 993 metrov. Največji naklon je 17%, povprečni pa 8,8%. Zgodbe ovinkov zelo dobro pozna domačinka Ankica Konečnik iz Ribjeka, ki je orisala razglede, ki jih odpira parkirišče na osmi serpentini in povedala, kaj ta cesta pomeni za kraje, kako so pešpoti utirali nekoč, kaj vse ponuja neokrnjena narava in kako se ime »medvedje ride« ali »medvedjega čreva« širi tudi po svetu. To je tudi priljubljena destinacija za ljubitelje športa in adrenalina, od spusta z rolkami, kjer udeleženci dosežejo tudi 65 km/h do kolesarskega podviga »Navkreber na Strmo reber«. David Marolt z Zavoda Kočevsko nam je povedal, da je med kolesarji, ki premagajo 720 metrov višinske razlike, najmlajši star devet let, najstarejši pa jih šteje že krepko čez šestdeset. In še to, 8,4km zahtevnega vzpona najhitrejši premagajo v dobrih 25 minutah! Med zgodbami je s sogovornikoma v Prvem na obisku vijugala Mojca Delač.
Strma reber je serpentinast prelaz, ki je Osilniški dolini močno olajšal in skrajšal pot v zaledje. Gradnja, ki se je odvijala v začetku novega tisočletja, je pomenila pravi podvig, saj se cesta strmo vzpenja in vrh doseže na nadmorski višini 993 metrov. Največji naklon je 17%, povprečni pa 8,8%. Zgodbe ovinkov zelo dobro pozna domačinka Ankica Konečnik iz Ribjeka, ki je orisala razglede, ki jih odpira parkirišče na osmi serpentini in povedala, kaj ta cesta pomeni za kraje, kako so pešpoti utirali nekoč, kaj vse ponuja neokrnjena narava in kako se ime »medvedje ride« ali »medvedjega čreva« širi tudi po svetu. To je tudi priljubljena destinacija za ljubitelje športa in adrenalina, od spusta z rolkami, kjer udeleženci dosežejo tudi 65 km/h do kolesarskega podviga »Navkreber na Strmo reber«. David Marolt z Zavoda Kočevsko nam je povedal, da je med kolesarji, ki premagajo 720 metrov višinske razlike, najmlajši star devet let, najstarejši pa jih šteje že krepko čez šestdeset. In še to, 8,4km zahtevnega vzpona najhitrejši premagajo v dobrih 25 minutah! Med zgodbami je s sogovornikoma v Prvem na obisku vijugala Mojca Delač.
Auris Kranj, medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Gorenjske, praznuje sedemdeset let. V društvu, ki je invalidska organizacija, povezujejo člane iz vse Gorenjske in jim omogočajo hitrejše vključevanje v družbo ter boljše in kakovostno življenje. Tudi s tolmačenjem jim pomagajo pri premagovanju komunikacijskih ovir in urejanju številnih zadev. V Aurisu Kranj spodbujajo šport in rekreacijo, kjer njihovi člani dosegajo zavidljive uspehe.
22 min • 10. 12. 2025
Kulturne ustanove 3. decembra, na dan obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, na široko odprejo svoja vrata – od razstav, vodenih ogledov, delavnic, gledaliških predstav do filmskih projekcij in pogovorov. Program brezplačnih kulturnih dogodkov, namenjen vsem starostnim skupinam, so na ministrstvu pripravili v sodelovanju s kulturnimi ustanovami po državi. Ena izmed njih je tudi Jata knjižnih ptic. Kako poteka dogodek v živo, je preveril tudi Prvi, ki se je v Cankarjevo knjižnico Vrhnika odpravil na obisk.
23 min • 03. 12. 2025
Prvi program se je tudi letos preselil med pisave, pogovore in radovedne obiskovalce 41. Slovenskega knjižnega sejma. Med več kot 110 razstavljavci, skoraj 300 dogodki in neštetimi knjižnimi svetovi se je naš mobilni studio znašel sredi najbolj živahnega dogajanja. Z gosti se bomo podali na potep med platnice, mednarodne literarne dialoge, celjske zgodbe in najmlajše obiskovalce, ki letos uživajo v posebej bogatem programu. Pridružite se nam v sejemskem vrvežu in odkrijte, kam se splača zaviti, katere zgodbe so letos najbolj odmevne ter kako sejem še naprej krepi svojo vlogo osrednje slovenske kulturne platforme.
22 min • 26. 11. 2025
Humanitarna organizacija Karitas je v 35 letih svojega delovanja pomagala številnim posameznikom, družinam, otrokom, starejšim in bolnim. Vsako leto s hrano, plačilom položnic in drugo pomočjo podpira več kot 40.000 gospodinjstev. Velik pomen ima tudi materialna pomoč in ena izmed točk, kjer jo prosilci lahko prejmejo, je Skladišče oblačil v Ljubljani, kjer na leto prejmejo približno 30 ton oblačil. Kako poteka zbiranje materialnih dobrin in kolikšna je potreba po pomoči?
22 min • 19. 11. 2025
V tednu, ki se je začel s prvim nacionalnim dnevom znanosti, je Prvi program obiskal Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Inštitut, ki praznuje 100 letnico delovanja, je ena najstarejših tovrstnih ustanov v Evropi in eden prvih javnih raziskovalnih zavodov v samostojni Sloveniji. Vse od svojih začetkov se ukvarja s preučevanjem etničnih manjšin in medetničnih odnosov, za kar je ob pomembnem jubileju dobil visoko državno odlikovanje - zlati red za zasluge. V Notarjevo vilo v središču Ljubljane, kjer od leta 1987 domuje Inštitut, sta se odpravila Jernej Boc in Mateja Železnikar.
27 min • 12. 11. 2025
