Iskanje
Jesenske počitnice mnogi Slovenci izkoristijo za krajša potovanja ali daljše izlete, najbolj priljubljeni so topli kraji. Če nimate prostega celega tedna, pa lahko izkoristite praznična dneva ali konec tedna, ki jima sledi in si privoščite eno- ali večdnevni izlet k našim zahodnim sosedom. Italijo Slovenci radi obiščemo, zaželeni cilji so predvsem Rim, Toskana, Sicilija … A tudi bliže slovenski meji lahko vidite in doživite marsikaj. Vabimo v deželo Furlanija – Julijska krajina oz. v tamkajšnji zgodovinsko najbolj bogati mesti Oglej in Čedad. Obe mesti sta na seznamu Unescove svetovne dediščine, Oglej od leta 1998, Čedad od leta 2011. Tamkajšnje najbolj pomembne pomnike zgodovine je obiskala Andreja Čokl.
Foto: Hudičev most v Čedadu
Jesenske počitnice mnogi Slovenci izkoristijo za krajša potovanja ali daljše izlete, najbolj priljubljeni so topli kraji. Če nimate prostega celega tedna, pa lahko izkoristite praznična dneva ali konec tedna, ki jima sledi in si privoščite eno- ali večdnevni izlet k našim zahodnim sosedom. Italijo Slovenci radi obiščemo, zaželeni cilji so predvsem Rim, Toskana, Sicilija … A tudi bliže slovenski meji lahko vidite in doživite marsikaj. Vabimo v deželo Furlanija – Julijska krajina oz. v tamkajšnji zgodovinsko najbolj bogati mesti Oglej in Čedad. Obe mesti sta na seznamu Unescove svetovne dediščine, Oglej od leta 1998, Čedad od leta 2011. Tamkajšnje najbolj pomembne pomnike zgodovine je obiskala Andreja Čokl.
Foto: Hudičev most v Čedadu
Kulturne ustanove 3. decembra, na dan obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, na široko odprejo svoja vrata – od razstav, vodenih ogledov, delavnic, gledaliških predstav do filmskih projekcij in pogovorov. Program brezplačnih kulturnih dogodkov, namenjen vsem starostnim skupinam, so na ministrstvu pripravili v sodelovanju s kulturnimi ustanovami po državi. Ena izmed njih je tudi Jata knjižnih ptic. Kako poteka dogodek v živo, je preveril tudi Prvi, ki se je v Cankarjevo knjižnico Vrhnika odpravil na obisk.
23 min • 03. 12. 2025
Prvi program se je tudi letos preselil med pisave, pogovore in radovedne obiskovalce 41. Slovenskega knjižnega sejma. Med več kot 110 razstavljavci, skoraj 300 dogodki in neštetimi knjižnimi svetovi se je naš mobilni studio znašel sredi najbolj živahnega dogajanja. Z gosti se bomo podali na potep med platnice, mednarodne literarne dialoge, celjske zgodbe in najmlajše obiskovalce, ki letos uživajo v posebej bogatem programu. Pridružite se nam v sejemskem vrvežu in odkrijte, kam se splača zaviti, katere zgodbe so letos najbolj odmevne ter kako sejem še naprej krepi svojo vlogo osrednje slovenske kulturne platforme.
22 min • 26. 11. 2025
Humanitarna organizacija Karitas je v 35 letih svojega delovanja pomagala številnim posameznikom, družinam, otrokom, starejšim in bolnim. Vsako leto s hrano, plačilom položnic in drugo pomočjo podpira več kot 40.000 gospodinjstev. Velik pomen ima tudi materialna pomoč in ena izmed točk, kjer jo prosilci lahko prejmejo, je Skladišče oblačil v Ljubljani, kjer na leto prejmejo približno 30 ton oblačil. Kako poteka zbiranje materialnih dobrin in kolikšna je potreba po pomoči?
22 min • 19. 11. 2025
V tednu, ki se je začel s prvim nacionalnim dnevom znanosti, je Prvi program obiskal Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Inštitut, ki praznuje 100 letnico delovanja, je ena najstarejših tovrstnih ustanov v Evropi in eden prvih javnih raziskovalnih zavodov v samostojni Sloveniji. Vse od svojih začetkov se ukvarja s preučevanjem etničnih manjšin in medetničnih odnosov, za kar je ob pomembnem jubileju dobil visoko državno odlikovanje - zlati red za zasluge. V Notarjevo vilo v središču Ljubljane, kjer od leta 1987 domuje Inštitut, sta se odpravila Jernej Boc in Mateja Železnikar.
27 min • 12. 11. 2025
V času, ko stres, osamljenost in izgorelost postajajo naši vsakdanji spremljevalci, se medicina obrača k nepričakovanim zaveznikom. V Montrealu v Kanadi lahko zdravniki svojim pacientom predpišejo obisk muzeja – kot dopolnilo zdravljenju. “Recept za galerijo” tam ni simbol, ampak uradna zdravstvena praksa, ki temelji na prepričanju, da umetnost zdravi, sprošča, navdihuje in pomaga človeku ponovno najti ravnovesje. Tudi v Narodni galeriji v Ljubljani se umetnost vse bolj povezuje z dobrim počutjem. V Sobi za čuječnost obiskovalci zrejo v eno samo umetnino – v tišini in z zbranostjo, ki pomirja.Galerija je hkrati tudi Demenci prijazna točka, prostor spoštovanja, empatije in skupnosti. O tem, kako lahko umetnost zdravi, v oddaji Prvi na obisku s kustosinjama pedagoginjama Natašo Braunsberger in Tjašo Debeljak Duranović iz Narodne galerije v Ljubljani.
25 min • 05. 11. 2025
