Iskanje
16 min • 30. 10. 2024
Jesenske počitnice mnogi Slovenci izkoristijo za krajša potovanja ali daljše izlete, najbolj priljubljeni so topli kraji. Če nimate prostega celega tedna, pa lahko izkoristite praznična dneva ali konec tedna, ki jima sledi in si privoščite eno- ali večdnevni izlet k našim zahodnim sosedom. Italijo Slovenci radi obiščemo, zaželeni cilji so predvsem Rim, Toskana, Sicilija … A tudi bliže slovenski meji lahko vidite in doživite marsikaj. Vabimo v deželo Furlanija – Julijska krajina oz. v tamkajšnji zgodovinsko najbolj bogati mesti Oglej in Čedad. Obe mesti sta na seznamu Unescove svetovne dediščine, Oglej od leta 1998, Čedad od leta 2011. Tamkajšnje najbolj pomembne pomnike zgodovine je obiskala Andreja Čokl.
Foto: Hudičev most v Čedadu
Jesenske počitnice mnogi Slovenci izkoristijo za krajša potovanja ali daljše izlete, najbolj priljubljeni so topli kraji. Če nimate prostega celega tedna, pa lahko izkoristite praznična dneva ali konec tedna, ki jima sledi in si privoščite eno- ali večdnevni izlet k našim zahodnim sosedom. Italijo Slovenci radi obiščemo, zaželeni cilji so predvsem Rim, Toskana, Sicilija … A tudi bliže slovenski meji lahko vidite in doživite marsikaj. Vabimo v deželo Furlanija – Julijska krajina oz. v tamkajšnji zgodovinsko najbolj bogati mesti Oglej in Čedad. Obe mesti sta na seznamu Unescove svetovne dediščine, Oglej od leta 1998, Čedad od leta 2011. Tamkajšnje najbolj pomembne pomnike zgodovine je obiskala Andreja Čokl.
Foto: Hudičev most v Čedadu
Leto 2026 je tudi paraolimpijsko leto. 14. zimske paraolimpijske igre bodo potekale v Cortini d’Ampezzo v Italiji, kjer bosta Slovenijo predstavljala dva predstavnika. Prvi pa se je tokrat odpravil na obisk v novi Parašportni center v Črnučah. Pri sogovornikih iz Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja je preveril, kakšni so novi prostori ter kako center podpira športnike na poti do paraolimpijskih iger.
26 min • 04. 03. 2026
Kakšne so počitnice na čisto pravem gradu? V Posavskem muzeju Brežice, ki domuje v brežiškem gradu, za šolarje že približno desetletje pripravljajo grajske dogodivščine. Letošnja zimska dogodivščina je povezana s potujočo razstavo Igre moje mladosti. Prvi na obisku je bil tako to sredo v Brežicah. S sogovornicama smo se pogovarjali o tem, da je vsaka generacija imela svoje igre in igrače, da je lahko raziskovanje muzejskih predmetov in zbirk zabavno ter da bodo posavski gradovi dobili lasten festival. Avtor verzov, s katerimi smo sklenili javljanje, je Brežičan Robert Petan.
26 min • 25. 02. 2026
V tem tednu zimske počitnice preživljajo šolarji z območja gorenjske, goriške, notranjsko-kraške, obalno-kraške, osrednjeslovenske in zasavske statistične regije. Vsi zaradi takšnega ali drugačnega razloga teh počitniških dni ne bodo preživeli na smučišču ali v toplicah, zato mnogi starši poiščejo različne oblike varstva, delavnic ali drugih dejavnosti. Ekipa Prvega se je odpravila v Gorenjski muzej, kjer pripravljajo ustvarjalne delavnice za najmlajše.
23 min • 18. 02. 2026
V Cerknem pravijo, da pusta ni, če po ulicah ne divjajo laufarji. Cerkljanska laufarija je eden najstarejših in najbolj samosvojih pustnih običajev v Sloveniji. Zanjo so značilni lesene obrazne maske – larfe, pustni liki, pa tudi obtožnica Pustu, v kateri komentirajo razmere v kraju in širši družbi. Pustni čas se sklene s simbolno obsodbo in usmrtitvijo Pusta. V oddaji Prvi na obisku smo ob 70-letnici vnovične obuditve laufarije obiskali Cerkno, osvetlili zgodovinske korenine tega običaja, predstavili rokodelsko znanje izdelovalcev larf in delo društva, ki to dediščino že desetletja ohranja živo.
27 min • 11. 02. 2026
Kozolce poznamo ne samo v naši državi, ampak tudi drugod po Evropi in Aziji. Slovenija pa je znana predvsem po razvoju tipov in značilnih oblik, ki jih ne najdemo drugod po svetu. Izstopa predvsem Dolenjska, kjer najdemo tudi muzej na prostem. Tam je predstavljenih 19 različnih sušilnih naprav, ki prikazujejo razvoj kozolca v časovnem, prostorskem in družbenem pomenu od preprostih sušil do razvojno bogatih oblik dvojnih kozolcev – toplarjev. Ima kozolec danes le še vlogo objekta za reklamne panoje ali gre za brezčasno strukturo, ki bi morala v prostoru ostati? Vse to je preverila ekipa Prvega, ki se je v Šentrupert odpravila na obisk.
23 min • 04. 02. 2026
