Iskanje
22 min • 24. 02. 2019
Smeh smo raziskali skupaj z dr. Zvezdanom Pirtoškom, spec. nevrologom na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, komikom Urošem Kuzmanom in vaditeljico joge smeha Moniko Radič.
Center za smeh v naših možganih se je razvil pred centrom za govor, pojasnjuje dr. Zvezdan Pirtošek
“Blagodejni učinek smeha na telo je bil dokazan v več raziskavah,” pojasnjuje dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Raven stresnih hormonov je nižja, če se smejimo, prav tako imamo še 30 minut po smejanju v možganih zvišano raven t. i. endogenih opioidov, ki nas naredijo vedre, nas pomirijo, nas potolažijo in socialno povežejo med seboj.
“Terapija s smehom je danes precej pogosta v medicini. Ena od raziskav je celo pokazala, da so bili antidepresivi enako ali manj učinkoviti kot terapija s smehom,” še pojasni nevrolog.
Smeh je sicer tudi močna socialna vez. Ne le pri ljudeh, ampak tudi pri živalih. Vemo, da se smejijo primati, nedavno so dokazali, da se smejijo tudi laboratorijske podgane, če se ljudje igrajo z njimi. “Center za smeh je eden najbolj zgodnjih v evoluciji človeka. Smejali smo se več milijonov let, preden smo znali izreči prvo besedo,” še razloži dr. Pirtošek.
“Nasmejimo se tistemu, kar nam je poznano, blizu,” pa ugotavlja komik Uroš Kuzman in nadaljuje: “Šale za katere smo dojemljivi, so pogojene s tem, v kakšni stopnji življenja smo tisti hip, kakšna je naša okolica.” Da za smeh ni potreben smešen položaj ali šala, pa so prepričani vaditelji joge smeha, med njimi tudi Monika Radič, ki izvaja delavnice joge smeha. Ugotavlja, da imamo ljudje neke vrste zavoro v sebi, kar zadeva smeh: “Mislimo, da je zanj potrebna nek humorni položaj, a možgani ne razlikujejo med resničnim in narejenih smehom. Blagodejni učinki pa so posledica obeh.” Predstavila nam je eno od vaj, ki jih izvajajo na jogi smeha:
“Iztegnemo roki in si predstavljamo, da imamo v vsaki en kozarec ter da prelivamo mleko iz enega v drug kozarec. Nato se s telesom nagnemo v eno smer in rečemo ho-o. Nato se nagnemo v drugo smer, kot da prelivamo mleko tja in spet rečemo ho-o. Ponovimo še tretjič, potem pa primemo kozarec, se nagnemo rahlo nazaj in se medtem, ko spijemo ta kozarec smeha, glasno zasmejemo.”
Pri tem, kako boste to naredili, ni ovir. Dobrodošlo je, da se smejite na glas, a lahko tudi le v notranjosti.
Smeh smo raziskali skupaj z dr. Zvezdanom Pirtoškom, spec. nevrologom na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, komikom Urošem Kuzmanom in vaditeljico joge smeha Moniko Radič.
Center za smeh v naših možganih se je razvil pred centrom za govor, pojasnjuje dr. Zvezdan Pirtošek
“Blagodejni učinek smeha na telo je bil dokazan v več raziskavah,” pojasnjuje dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Raven stresnih hormonov je nižja, če se smejimo, prav tako imamo še 30 minut po smejanju v možganih zvišano raven t. i. endogenih opioidov, ki nas naredijo vedre, nas pomirijo, nas potolažijo in socialno povežejo med seboj.
“Terapija s smehom je danes precej pogosta v medicini. Ena od raziskav je celo pokazala, da so bili antidepresivi enako ali manj učinkoviti kot terapija s smehom,” še pojasni nevrolog.
Smeh je sicer tudi močna socialna vez. Ne le pri ljudeh, ampak tudi pri živalih. Vemo, da se smejijo primati, nedavno so dokazali, da se smejijo tudi laboratorijske podgane, če se ljudje igrajo z njimi. “Center za smeh je eden najbolj zgodnjih v evoluciji človeka. Smejali smo se več milijonov let, preden smo znali izreči prvo besedo,” še razloži dr. Pirtošek.
“Nasmejimo se tistemu, kar nam je poznano, blizu,” pa ugotavlja komik Uroš Kuzman in nadaljuje: “Šale za katere smo dojemljivi, so pogojene s tem, v kakšni stopnji življenja smo tisti hip, kakšna je naša okolica.” Da za smeh ni potreben smešen položaj ali šala, pa so prepričani vaditelji joge smeha, med njimi tudi Monika Radič, ki izvaja delavnice joge smeha. Ugotavlja, da imamo ljudje neke vrste zavoro v sebi, kar zadeva smeh: “Mislimo, da je zanj potrebna nek humorni položaj, a možgani ne razlikujejo med resničnim in narejenih smehom. Blagodejni učinki pa so posledica obeh.” Predstavila nam je eno od vaj, ki jih izvajajo na jogi smeha:
“Iztegnemo roki in si predstavljamo, da imamo v vsaki en kozarec ter da prelivamo mleko iz enega v drug kozarec. Nato se s telesom nagnemo v eno smer in rečemo ho-o. Nato se nagnemo v drugo smer, kot da prelivamo mleko tja in spet rečemo ho-o. Ponovimo še tretjič, potem pa primemo kozarec, se nagnemo rahlo nazaj in se medtem, ko spijemo ta kozarec smeha, glasno zasmejemo.”
Pri tem, kako boste to naredili, ni ovir. Dobrodošlo je, da se smejite na glas, a lahko tudi le v notranjosti.
V 66. letu se je poslovil je radijski novinar, urednik, publicist, prevajalec, glasbeni kritik in promotor Peter Barbarič. Bil je dolgoletni sodelavec Radia Študent, vrsto let pa deloval tudi na RTV Slovenija, kjer je bil med drugim voditelj in glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija.
2 min • 12. 01. 2026
V teh dneh se bo na okrašenem drevesu marsikoga znašla tudi zvezda repatica. Ta je seveda del biblijske zgodbe o rojstvu Jezusa Kristusa. Ko so jo na nebu opazili trije modri kralji, so ji sledili in tako prišli od novorojenčka. Pa lahko z današnjim znanjem pojasnimo, kaj dejansko je bila zvezda repatica? Za pomoč pri njenem iskanju smo zaprosili prof. dr. Tomaža Zwittra, predavatelja astronomije, astrofizike in kozmologije na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko.
22 min • 23. 12. 2025
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
51 min • 03. 10. 2023
Kamišibaj je ulična umetnost, v kateri se prepleta zgodba in slika oz. risba, ki jo kamišibajkarji vlečejo skozi mini leseni oder, ki se imenuje butaj. Po tridnevnem festivalu kamišibaja se je Cirila Štuber pogovarjala s kamišibajkarko Katarino Peterc, mag. bibliotekarstva iz knjižnice Domžale, kjer prav tako organizirajo festival kamišibaja.
7 min • 17. 09. 2023
