Pokale Steklarne Rogaška bodo prejeli tudi tisti, ki bodo ta konec tedna v Planici poleteli najdlje
Britanska kraljica Elizabeta II., papež Janez Pavel II., legendarna dirkača Michael Schumacher in Valentino Rossi, smučarka Mikaela Shiffrin – to so le nekateri, ki imajo doma tudi pokal ali kakšen drug izdelek Steklarne Rogaška. Izdelki, ki nastajajo v steklarni z več kot 350-letno tradicijo in približno 900 zaposlenimi, so redno med slovenskimi protokolarnimi darili. Že dolga leta jih dobivajo tudi tisti, ki v Planici poletijo najdlje, pove Zlatko Novak, direktor razvoja novih izdelkov:
“Letos smo pokale prenovili. Oblikovala jih je naša oblikovalka. Likovno in oblikovalsko predstavljajo skakalnice z lepimi gravurami in pozlatami.”
Vse skupaj se je na tem območju začelo leta 1665. Najprej je bilo več steklarn, ki so obratovale sezonsko od aprila do oktobra, nato so peči ugasnili. Steklarstvo so omogočili bogati bukovi gozdovi in ruda kremenčevega peska. Ta je tudi danes osnova mase za stekleni izdelek, pri oblikovanju je še vedno nepogrešljiva steklarska pipa. Zlatko Novak pravi, da delo poteka v brigadah, v katerih je med pet in osem ljudi:
“To so krogličar, pomočnik, ki izpiha izdelek, mojster, ki dela peclje in podstavek, in še dva ali več. Postopek je tak, da nabiralec s steklarsko pipo najprej nabere tekoče steklo v peči in iz tega izpiha kroglico. Na to kroglico, ko se malo ohladi, še dodatno nabere steklo, nato pa se izdelek dokončno izpiha v lesenem ali kakšnem drugem modelu. Tako nastane navaden kozarec, ki mu pozneje odrežejo kapo in obrusijo robove.”
Nekateri steklarji za steklarske peči pravijo, da so vrata v pekel. “Danes ni več tako hudo, saj se ne uporablja več lončenih peči, ki so ogrevale še okolico. Se pa steklo tali na 1400, 1450 stopinjah Celzija, v delovišču ima temperaturo med 1150 in 1100 stopinjami. Ko je izdelek že napihan, pa ima še vedno temperaturo od 450 do 550 stopinj Celzija. Da zaradi napetosti v steklu ne poči, gre po izdelavi v hladilnico, kjer se ohlaja počasi,” še pove Novak.
