S predstavitvami slovenskih ptic na Prvem odštevamo do Ptičje simfonije, ko boste v nedeljskem jutranjem programu 5. maja celo jutro lahko poslušali ptičje prepevanje. Danes je vrsti rumena pastirica, ki jo morda kdo pozna tudi po starem imenu ovčarica. Ptice imajo namreč zanimiv način, kako si olajšajo svojo pot do hrane. Usedejo se na ovce ali v njihovo bližino. Ko se ovce pomikajo po travniku, se pred njimi umikajo žuželke, ki so sicer skrite med rastjem. Zaradi umikanja pred ovcami se izpostavijo in ptica jih tako lažje ulovi. Ovce so torej pomočniki pri lovu, ne da bi za to sploh vedele. To bi znal biti tudi razlog, zakaj so ptico, ki jo danes imenujemo rumena pastirica, v preteklosti poznali po imenu ovčarica. O njej se je Andreja Gradišar pogovarjala z ornitologom Daretom Fekonjo.

Njeno staro ime je ovčarica, morda zato, ker si ptice pri lovu pogosto pomagajo z ovcami

Rumena pastirica je ena tistih ptic, ki je na slovenskem seznamu ogroženih. Zakaj, pojasnjuje ornitolog Dare Fekonja:

»Gnezdi na tleh in zato potrebuje travnike, ki niso intenzivno pokošeni. Le denimo enkrat na leto, da se ne zarastejo. Ogrožena pa je zaradi intenziviranja kmetijstva: če poplavna območja izsušimo, preorjemo, naredimo njive, zmanjka kopuč, ki jih potrebuje v svojem življenjskem okolju.«

Poleg primernega talnega rastja rumene pastirice potrebujejo tudi visoke steblike, na katerih posedajo in z njih v zraku lovijo žuželke, ki takrat rojijo. »Morajo imeti neko točko, na katero se lahko usedejo, lovijo, od tam pojejo,« pravi sogovornik. Rumeno pastirico, ki je precej majhna, najhitreje prepoznamo po njeni rumeni barvi. S starim imenom jo imenujemo ovčarica. Od kod bi lahko prišlo to ime, pojasnjuje Fekonja:

»Ovce so nekakšne pomočnice za ptice, ne da bi to sploh vedele. Ptice se usedejo nanje ali v njihovo bližino. Ko gre ovca po travniku, se ji žuželke umikajo. Zaradi tega se tudi izpostavijo in v tistem hipu jih ptice lažje ulovijo.«

Oglašanje rumene pastirice:

Posnel dr. Tomi Trilar.

Posnetke hrani Slovenski arhiv živalskih zvokov Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Andreja Gradišar