Iskanje
40 min • 26. 08. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
40 min • 26. 08. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Bobri so klasično mladinsko čtivo z napeto in arheološko didaktično pustolovsko-ljubezensko zgodbo. Dramatično in slikovito pripovedujejo o pozni neolitski kulturi koliščarjev na Ljubljanskem barju, torej pred približno štiri tisoč leti. Objavljani v času italijanske okupacije Ljubljane v letih 1942/43 so najprej merili predvsem na odraslo občinstvo, bodrili z zavestjo o zgodovinskih koreninah slovenstva in opozarjali na preteča sovražna plemena. Sodobne arheološke raziskave, podprte z naravoslovnimi analizami, so močno dopolnile poznavanje načina življenja prazgodovinskih koliščarjev iz Jalnovega časa. V središču je ljubezenska zgodba Ostrorogega Jelena, ves čas odločnega, močnega in podjetnega lika, in dekleta iz drugega rodu koliščarjev.
Režiser: Jože Valentič
Prirejevalec: Jože Rode
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Brkati Som – Slavko Cerjak
Neokretni Karp – Gaber Trseglav
Ostrorogi Jelen – Branko Jordan
Sinjeoka Kodrolaska – Barbara Medvešček
Nosati Los – Brane Završan
Premeteni Navihanec – Matic Zajc
Pegasti ris – Gašper Tesner
Tršati tur – Iztok JerebEB
Urni sulec – Primož Ranik
Jezerna roža – Maja Martina Merljak
Sivi volk – Brane Grubar
Košata jelka – Mojca Funkl
Udarni Jalan – Boris Kos
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiu Radia Slovenija aprila 2007.
Bobri so klasično mladinsko čtivo z napeto in arheološko didaktično pustolovsko-ljubezensko zgodbo. Dramatično in slikovito pripovedujejo o pozni neolitski kulturi koliščarjev na Ljubljanskem barju, torej pred približno štiri tisoč leti. Objavljani v času italijanske okupacije Ljubljane v letih 1942/43 so najprej merili predvsem na odraslo občinstvo, bodrili z zavestjo o zgodovinskih koreninah slovenstva in opozarjali na preteča sovražna plemena. Sodobne arheološke raziskave, podprte z naravoslovnimi analizami, so močno dopolnile poznavanje načina življenja prazgodovinskih koliščarjev iz Jalnovega časa. V središču je ljubezenska zgodba Ostrorogega Jelena, ves čas odločnega, močnega in podjetnega lika, in dekleta iz drugega rodu koliščarjev.
Režiser: Jože Valentič
Prirejevalec: Jože Rode
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Brkati Som – Slavko Cerjak
Neokretni Karp – Gaber Trseglav
Ostrorogi Jelen – Branko Jordan
Sinjeoka Kodrolaska – Barbara Medvešček
Nosati Los – Brane Završan
Premeteni Navihanec – Matic Zajc
Pegasti ris – Gašper Tesner
Tršati tur – Iztok JerebEB
Urni sulec – Primož Ranik
Jezerna roža – Maja Martina Merljak
Sivi volk – Brane Grubar
Košata jelka – Mojca Funkl
Udarni Jalan – Boris Kos
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiu Radia Slovenija aprila 2007.
Igra po enodejanki švedskega dramskega klasika odpira večno živ in problematičen odnos prikritih mehanizmov manipulacije med materjo in hčerko. Narcisistična mati namreč ne uresniči tega, kar si je želela v svojem življenju, pač pa to programira za hčerko, zanjo sprevrača dejstva in ne upošteva njenih želja in potreb. Zdi se, da so prav narcisistične motnje in akutno pomanjkanje empatije eden bolj temeljnih izzivov zlasti sodobne zahodne civilizacije. Prevajalka: Nada Marija Grošelj. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Mati – Nataša Barbara Gračner Hčerka – Nina Rakovec Liza – Tina Potočnik Garderoberka – Ljerka Belak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.
30 min • 05. 03. 2026
"Da bi resnica delovala bolj verodostojno, ji je potrebno brezpogojno dodati malo laži." Tako hudomušno razmišlja ruski romanopisec Fjodor Mihajlovič Dostojevski, z antologijskimi romani kot so Zločin in kazen, Bratje Karamazovi in Idiot eden največjih avtorjev sploh. Čeravno znan predvsem kot romanopisec, so zanj značilne tudi novele oziroma kratke zgodbe. Ena takšnih je tudi humoreska Tuja žena. Prevajalec: Janko Moder Režiser: Hinko Košak Tonski mojster: Dušan Mauser Ivan Andrejevič Šabrin, tajni legacijski svetnik – Stane Sever Glafira Ivanovna, njegova žena – Duša Počkaj Stjepan Maksimovič Tvorogov, njen ljubimec – Boris Kralj Bobinicin, njen drugi ljubimec – Janko Hočevar Vladni prisednik Novikov – Dušan Škedl Nastopajo še – Mina Jeraj, Jana Osojnik, Marjan Benedičič in Stane Česnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1961
46 min • 03. 03. 2026
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Osma slušna epska upodobitev z naslovom Ljubemu oču sem dal božanskega Rektorja truplo ..., govori o boju med Ahilom in Rektorjem in Hektorjevi smrti v odlomkih iz 22. in 24. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta. Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič. Prevajalec: Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Zeus – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Hektor – Milan Štefe Ahil – Borut Veselko Apolon – Boris Kerč Hera – Štefka Drolc Irida – Maja Končar Hermes – Dario Varga Priam – Tone Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
29 min • 02. 03. 2026
V Cankarjevem letu posvečamo velikemu slovenskemu pisatelju radijsko igro, posneto po njegovi znameniti drami. K pisanju znamenite politične satire ga je spodbudila zmaga klerikalcev leta 1907 na državnozborskih volitvah. Satirično besedilo je zaradi kritične ostrine krstno izvedbo doživelo šele leta 1919 v tržaškem gledališču v režiji Milana Skrbinška, leto dni po Cankarjevi smrti. Drama je doslej doživela že osemintrideset uprizoritev v slovenskih gledališčih. Tokratna verzija je iz leta 1954 v gledališki režiji Slavka Jana v ljubljanski Drami. Režiser radijske verzije: Mirč Kragelj Režiser gledališke postavitve: Slavko Jan Tonski mojster: Andrej Dobrin Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Igralci: Stane Sever, Milan Skrbinšek, Edvard Gregorin, Pavle Kovič, Lojze Potokar, Ančka Levar, Vida Juvan, Mila Kačič, Vladimir Skrbinšek, Bojan Peček, Jože Zupan, Majda Potokar, Mira Danilo, Janez Cesar, Elvira Kralj, Maks Bajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1954
66 min • 26. 02. 2026
Radijska igra večplastno razpira spekter vprašanj z zgodbo o biblijskem liku Abrahama. Prek ljubezenskega trikotnika med njim in dvema ženskama, ženo Saro in služabnico Agaro, avtorica spregovori o mladosti in starosti, o odnosu med moškim in žensko, o zvestobi, o odnosih med zakoncema, o družini, o potomstvu in o zunajzakonski ljubezenski zvezi. Ob vsem tem pa je najbolj smela obravnava Abrahama kot svetega moža in moškega hkrati. Režiserka: Elza Rituper Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Sara – Marinka Štern Agara – Vesna Lubej Moški glas – Sandi Pavlin Ženski glasovi – Romana Šalehar, Meta Vranič, Mina Jeraj, Majda Kohek Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1995.
32 min • 24. 02. 2026
