Šolarji so sedaj doma že skoraj šest tednov, šolanje poteka za daljavo, nekateri se pri tem znajdejo bolje, drugi slabše, zagotovo pa se je že prav pri vsakem šolarju pri delu in učenju pojavilo kakšno vprašanje. Na Prvem v rubriki Radijska učilnica rešujemo njihove dileme, pomisleke in zagate, ki se pojavljajo pri šolanju na daljavo – tokrat potujemo v svet fizike.

Devetošolec Karlo iz Škofje Loke se je sedaj, ko pouk poteka na daljavo, organiziral tako, da večino šolskih obveznosti opravi šele popoldne po kosilu. Koliko časa mu vsak dan vzame učenje in ponavljanje snovi in kakšno vprašanje se mu je pojavilo pri učenju fizike, slišite v posnetku oddaje.

Kaj so kapljevine in zakaj so kapljevine in plini skupaj imenovani tekočine?

Šolarji so sedaj doma že skoraj šest tednov, šolanje poteka za daljavo, nekateri se pri tem znajdejo bolje, drugi slabše, zagotovo pa se je že prav pri vsakem šolarju pri delu in učenju pojavilo kakšno vprašanje. Na Prvem v rubriki Radijska učilnica rešujemo njihove dileme, pomisleke in zagate, ki se pojavljajo pri šolanju na daljavo – tokrat potujemo v svet fizike. 

Devetošolec Karlo iz Škofje Loke se je sedaj, ko pouk poteka na daljavo, organiziral tako, da večino šolskih obveznosti opravi šele popoldne po kosilu. Koliko časa mu vsak dan vzame učenje in ponavljanje snovi in kakšno vprašanje se mu je pojavilo pri učenju fizike, slišite v posnetku oddaje.

“Tekočine nimajo svoje oblike. Prevzamejo jo od posode. Gladina tekočin je vedno vodoravna. Skodelico mleka smo prelili v različne posode. Mleko je prevzelo obliko posode, njegova gladina pa je v vseh posodah vodoravna. Tekočine tečejo, kapljajo, pršijo. Lahko jih prelivamo. Ko prelivamo enako količino vode in medu hkrati, ugotovimo, da tečeta različno hitro. Tekočine, ki tečejo počasneje, imajo večjo viskoznost. Tekočine z večjo viskoznostjo počasneje naredijo gladino.”

Tadeja Bizilj