Iskanje
Tokrat naj še posebej pozorno naši Radijski učilnici prisluhnejo tisti, ki jim v osnovni šoli nekaj težav povzroča naravoslovje. Spoznali bomo namreč kraljestvo rastlin, zgradbo listov, fotosintezo in proces olesenitve.
Kraljestvo rastlin in podrobna zgradba ter vloga listov
Val, 6. razred: “Težje se mi je doma učiti naravoslovje, na primer zgradbo listov in olesenitev …”
V kraljestvo rastlin nas je popeljala Sara Zupanc, učiteljica na OŠ Vojnik, in nam podrobno razložila sestavo listov, katerih glavna naloga je fotosinteza.
“List ima zgornjo povrhnjico, ki je navadno iz ene plasti celic in ne vsebuje listnih rež. Slednje se največkrat pojavljajo v spodnji povrhnjici lista. Na sredini lista se nahaja listna sredica, ki jo tvorita dve vrsti tkiv: to sta stebričasto in gobasto tkivo. V celicah listne sredice poteka fotosinteza. Med celicami gobastega tkiva pa je veliko medceličnega prostora, kar omogoča hitrejši in boljši pretok ogljikovega dioksida v stebričasto tkivo. Ogljikov dioksid vstopa v rastlino iz okolja, z njegovo pomočjo in z vodo, ki pride v rastlino iz korenin, nastaja grozdni sladkor, to je hrana za rastlino, in pa kisik. Kisik je v procesu fotosinteze stranski produkt.”
Nekaj nasvetov, kako se lahko to snov lažje naučimo, je dala tudi učiteljica Renata Mastnak iz OŠ Slivnica pri Celju. Predlaga, da rastline razsikujete v naravi, da jih doma narišete, označite dele in organe, snov lahko tudi zapojete … Več pa v oddaji.
Tokrat naj še posebej pozorno naši Radijski učilnici prisluhnejo tisti, ki jim v osnovni šoli nekaj težav povzroča naravoslovje. Spoznali bomo namreč kraljestvo rastlin, zgradbo listov, fotosintezo in proces olesenitve.
Kraljestvo rastlin in podrobna zgradba ter vloga listov
Val, 6. razred: “Težje se mi je doma učiti naravoslovje, na primer zgradbo listov in olesenitev …”
V kraljestvo rastlin nas je popeljala Sara Zupanc, učiteljica na OŠ Vojnik, in nam podrobno razložila sestavo listov, katerih glavna naloga je fotosinteza.
“List ima zgornjo povrhnjico, ki je navadno iz ene plasti celic in ne vsebuje listnih rež. Slednje se največkrat pojavljajo v spodnji povrhnjici lista. Na sredini lista se nahaja listna sredica, ki jo tvorita dve vrsti tkiv: to sta stebričasto in gobasto tkivo. V celicah listne sredice poteka fotosinteza. Med celicami gobastega tkiva pa je veliko medceličnega prostora, kar omogoča hitrejši in boljši pretok ogljikovega dioksida v stebričasto tkivo. Ogljikov dioksid vstopa v rastlino iz okolja, z njegovo pomočjo in z vodo, ki pride v rastlino iz korenin, nastaja grozdni sladkor, to je hrana za rastlino, in pa kisik. Kisik je v procesu fotosinteze stranski produkt.”
Nekaj nasvetov, kako se lahko to snov lažje naučimo, je dala tudi učiteljica Renata Mastnak iz OŠ Slivnica pri Celju. Predlaga, da rastline razsikujete v naravi, da jih doma narišete, označite dele in organe, snov lahko tudi zapojete … Več pa v oddaji.
Pogledali bomo v naše osončje. Šestošolka Lejla je v času šolanja na daljavo pri geografiji spoznala vse planete, a si ne more zapomniti, po kakšnem vrstnem redu si sledijo, zanima jo tudi, kakšne so njihove značilnosti in kateri so najbližji Zemlji. Pomoč smo tokrat poiskali pri učiteljici geografije na ljubljanski Osnovni šoli Prežihovega Voranca, Rosani Uršič.
5 min • 29. 05. 2020
Tokrat preverjamo, kako si najlažje zapomniti nepravilne angleške glagole.
6 min • 28. 05. 2020
V oddaji Radijska učilnica, ki jo lahko najdete tudi na naši spletni strani in med podkasti, smo že prejšnji petek govorili o ogljikovih hidratih. Ta teden bomo snov, ki ste jo spoznali takrat, še nadgradili. Učenec devetega razreda Tjaš Esih se je na nas namreč obrnil z vprašanjem, kako nastanejo monosaharidi, disaharidi in polisaharidi, kakšne oblike poznamo in kako se vežejo. Na vprašanje je odgovorila učiteljica kemije Nina Ličen Goričan, Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica.
8 min • 22. 05. 2020
Izobraževalne vsebine, ki jih mladim v poslušanje ponujamo po 12. uri, seveda pa jih najdete tudi na radioprvi.si in med podkasti, ta teden nadaljujemo s fiziko. Radijska učilnica bo tako tokrat ponudila razlago vprašanja o povečanju toplotnega toka. Marsikateri učenec devetega razreda osnovne šole se je srečal s težavami pri tej snovi. Za dodatno razlago je prosil učenec David Brezer iz Črnomlja. Oddajo sta pripravila Špela Šebenik in Aleš Ogrin, odgovor na vprašanje o tem, kako povečamo toplotni tok, pa je podal učitelj fizike na Osnovni šoli Vižmarje-Brod Jaka Lipar.
5 min • 21. 05. 2020
Potujemo v svet kemije 9. razreda osnovne šole in se sprašujemo, kaj je glukoza.
11 min • 15. 05. 2020
