Iskanje
Izobraževalne vsebine, ki jih mladim v poslušanje ponujamo po 12. uri, seveda pa jih najdete tudi na radioprvi.si in med podkasti, ta teden nadaljujemo s fiziko. Radijska učilnica bo tako tokrat ponudila razlago vprašanja o povečanju toplotnega toka. Marsikateri učenec devetega razreda osnovne šole se je srečal s težavami pri tej snovi. Za dodatno razlago je prosil učenec David Brezer iz Črnomlja. Oddajo sta pripravila Špela Šebenik in Aleš Ogrin, odgovor na vprašanje o tem, kako povečamo toplotni tok, pa je podal učitelj fizike na Osnovni šoli Vižmarje-Brod Jaka Lipar.
Toplota je notranja energija, ki vedno prehaja od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo temperaturo
Izobraževalne vsebine, ki jih mladim v poslušanje ponujamo po 12. uri, seveda pa jih najdete tudi na radioprvi.si in med podkasti, ta teden nadaljujemo s fiziko. Radijska učilnica bo tako tokrat ponudila razlago vprašanja o povečanju toplotnega toka. Marsikateri učenec devetega razreda osnovne šole se je srečal s težavami pri tej snovi. Za dodatno razlago je prosil učenec David Brezer iz Črnomlja. Odgovor na vprašanje o tem, kako povečamo toplotni tok, je podal učitelj fizike na Osnovni šoli Vižmarje-Brod Jaka Lipar.
Pri fiziki se učenci v devetem razredu pri poglavju o notranji energiji in toploti proti koncu tega poglavja učijo tudi o toplotnem toku, ki ga v fiziki izračunamo ob pomoči enačbe P = Q / t. Črka P predstavlja toplotni tok, Q je toplota, ki jo računajo že malo prej v tem poglavju, in t je čas. Pri toplotnem toku gre za neko spremembo toplote v določenem času. Zelo pomembna je tudi enota, in sicer je ta džul na sekundo (J/s), oziroma kot rečemo fiziki vat. Če malo bolje pojasnim, kaj je učenec želel vprašati, toplotni tok nam v bistvu pove, koliko toplote telo prejme ali odda v časovni enoti. Če bi rad ta tok povečal, ima dve možnosti. Lahko poveča toploto, se pravi zgornji del enačbe, ali pa spremeni spodnji del, pod ulomkom, torej zmanjša čas.
Izobraževalne vsebine, ki jih mladim v poslušanje ponujamo po 12. uri, seveda pa jih najdete tudi na radioprvi.si in med podkasti, ta teden nadaljujemo s fiziko. Radijska učilnica bo tako tokrat ponudila razlago vprašanja o povečanju toplotnega toka. Marsikateri učenec devetega razreda osnovne šole se je srečal s težavami pri tej snovi. Za dodatno razlago je prosil učenec David Brezer iz Črnomlja. Oddajo sta pripravila Špela Šebenik in Aleš Ogrin, odgovor na vprašanje o tem, kako povečamo toplotni tok, pa je podal učitelj fizike na Osnovni šoli Vižmarje-Brod Jaka Lipar.
Toplota je notranja energija, ki vedno prehaja od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo temperaturo
Izobraževalne vsebine, ki jih mladim v poslušanje ponujamo po 12. uri, seveda pa jih najdete tudi na radioprvi.si in med podkasti, ta teden nadaljujemo s fiziko. Radijska učilnica bo tako tokrat ponudila razlago vprašanja o povečanju toplotnega toka. Marsikateri učenec devetega razreda osnovne šole se je srečal s težavami pri tej snovi. Za dodatno razlago je prosil učenec David Brezer iz Črnomlja. Odgovor na vprašanje o tem, kako povečamo toplotni tok, je podal učitelj fizike na Osnovni šoli Vižmarje-Brod Jaka Lipar.
Pri fiziki se učenci v devetem razredu pri poglavju o notranji energiji in toploti proti koncu tega poglavja učijo tudi o toplotnem toku, ki ga v fiziki izračunamo ob pomoči enačbe P = Q / t. Črka P predstavlja toplotni tok, Q je toplota, ki jo računajo že malo prej v tem poglavju, in t je čas. Pri toplotnem toku gre za neko spremembo toplote v določenem času. Zelo pomembna je tudi enota, in sicer je ta džul na sekundo (J/s), oziroma kot rečemo fiziki vat. Če malo bolje pojasnim, kaj je učenec želel vprašati, toplotni tok nam v bistvu pove, koliko toplote telo prejme ali odda v časovni enoti. Če bi rad ta tok povečal, ima dve možnosti. Lahko poveča toploto, se pravi zgornji del enačbe, ali pa spremeni spodnji del, pod ulomkom, torej zmanjša čas.
Pogledali bomo v naše osončje. Šestošolka Lejla je v času šolanja na daljavo pri geografiji spoznala vse planete, a si ne more zapomniti, po kakšnem vrstnem redu si sledijo, zanima jo tudi, kakšne so njihove značilnosti in kateri so najbližji Zemlji. Pomoč smo tokrat poiskali pri učiteljici geografije na ljubljanski Osnovni šoli Prežihovega Voranca, Rosani Uršič.
5 min • 29. 05. 2020
Tokrat preverjamo, kako si najlažje zapomniti nepravilne angleške glagole.
6 min • 28. 05. 2020
V oddaji Radijska učilnica, ki jo lahko najdete tudi na naši spletni strani in med podkasti, smo že prejšnji petek govorili o ogljikovih hidratih. Ta teden bomo snov, ki ste jo spoznali takrat, še nadgradili. Učenec devetega razreda Tjaš Esih se je na nas namreč obrnil z vprašanjem, kako nastanejo monosaharidi, disaharidi in polisaharidi, kakšne oblike poznamo in kako se vežejo. Na vprašanje je odgovorila učiteljica kemije Nina Ličen Goričan, Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica.
8 min • 22. 05. 2020
Potujemo v svet kemije 9. razreda osnovne šole in se sprašujemo, kaj je glukoza.
11 min • 15. 05. 2020
Sile so v 8. razredu najbolj obsežno in morda najbolj zahtevno poglavje celotnega učbenika za fiziko, za razlago smo prosili učitelja fizike Jako Liparja z OŠ Vižmarje - Brod.
7 min • 14. 05. 2020
