Iskanje
Kalaallit Nunaat jo imenujejo domačini, po dansko pa se imenuje Grønland – Zelena dežela. Otok v severnem Atlantskem oceanu je del Danske postal leta 1953, potem ko je bil že dalj časa danska kolonija, danes je Grenlandija avtonomna država, ki ozemeljsko pripada Kraljevini Danski. Glavno mesto se imenuje Nuuk, dežela ima nekaj manj kot 57 tisoč prebivalcev, večina je Inuitov. Poletne dnevne temperature se gibljejo med 5 in 10 stopinjami Celzija, glavna gospodarska panoga je ribištvo. Slovenski državljani za vstop na Grenlandijo vizuma ne potrebujemo. Na Grenlandijo lahko gremo z veljavnim potnim listom, le osebna izkaznica ni dovolj. Zanimivo je priporočilo, ki ga popotnikom tja namenja slovensko zunanje ministrstvo, in se glasi: »pri pohodništvu predvsem v nenaseljenih krajih lahko pride do srečanja s severnimi medvedi«. Na Grenlandiji je bil kot turistični vodnik nedavno tudi Vid Legradič.
Kalaallit Nunaat jo imenujejo domačini, po dansko pa se imenuje Grønland – Zelena dežela. Otok v severnem Atlantskem oceanu je del Danske postal leta 1953, potem ko je bil že dalj časa danska kolonija, danes je Grenlandija avtonomna država, ki ozemeljsko pripada Kraljevini Danski. Glavno mesto se imenuje Nuuk, dežela ima nekaj manj kot 57 tisoč prebivalcev, večina je Inuitov. Poletne dnevne temperature se gibljejo med 5 in 10 stopinjami Celzija, glavna gospodarska panoga je ribištvo. Slovenski državljani za vstop na Grenlandijo vizuma ne potrebujemo. Na Grenlandijo lahko gremo z veljavnim potnim listom, le osebna izkaznica ni dovolj. Zanimivo je priporočilo, ki ga popotnikom tja namenja slovensko zunanje ministrstvo, in se glasi: »pri pohodništvu predvsem v nenaseljenih krajih lahko pride do srečanja s severnimi medvedi«. Na Grenlandiji je bil kot turistični vodnik nedavno tudi Vid Legradič.
V nekaterih slovenskih krajih so sezonska umetna drsališča na prostem z novim letom že zaprli, ponekod, denimo v Mariboru in Kranju, pa bo mogoče drsati še vsaj nekaj tednov. V Ljubljani lahko na prostem drsate na dveh lokacijah: v Šiški pred nakupovalnim središčem in od petka tudi v samem središču mesta, na Pogačarjevem trgu. Tako je prostor, kjer so decembra potekali koncerti, zdaj zaživel na drugačen način.
9 min • 21. 01. 2026
Poklicna in umetniška kariera koroškega Slovenca Izidorja Sterna je tesno povezana s porcelanom, na katerega riše in piše verze znanih slovenskih in koroških literatov.
15 min • 20. 01. 2026
Napoved: Revščina starih ljudi je v Sloveniji in državah Evropske unije pereč problem, saj podatki kažejo, da se revščina s starostjo povečuje, kaže pa se tudi velik razkorak v revščini med moškimi in ženskami. Doktorica Vesna Leskošek bo v tokratni Radiosferi govorila o razlogih za revščino v starosti in o rezultatih temeljne raziskave z naslovom Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v kateri so preučevali, kako življenjski poteki, odraščanje, šolanje, delo, zaposlitev, partnerstvo in družina ter skrbstvene obveznosti, opredeljujejo in oblikujejo življenja starejših ljudi, ki živijo v revščini. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
14 min • 15. 01. 2026
Že 13-ti dan stopamo po letu 2026, v katerega bodo denimo pravoslavci vstopili šele z jutrišnjim dnem. Dva tedna za nami torej obeležujejo prehod iz starega v novo leto, niso pa edini, ki to počnejo pozneje. Ponekod po svetu bodo novo leto obeležili februarja, drugje aprila, v nekaterih državah šele jeseni.
14 min • 13. 01. 2026
Kako med n kandidati za službo na najbolj optimalen način izberemo najboljšega? Kakšna je verjetnost, da v šestih metih kocke ne pade šestica? Od kod magičnih 37 %, ki se pogosto pojavljajo v verjetnosti? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
10 min • 08. 01. 2026
