Iskanje
30 min • 24. 09. 2016
Naša majhna dežela je svojo identiteto vrednosti našla tudi v kuhinji. Čeprav se zdi, da v svetu kulinarike prevladujejo moški, se je to pri nas pravzaprav zgodilo z ženskami. Sloviti razsvetljenec in jezikoslovec Valentin Vodnik je takole zapisal v svojih Kuharskih bukvah, tiskanih v Ljubljani leta 1799: “Ne le samo navada, ampak tudi spodobnost je, da ženske kuhajo. Žene so skrbnejše za snalažljivost, iz njihovih čednih rok je vse prijetnejše, one se znajo urejnejše obračati, imajo bolj ojster pokus, bistrejši poduh za razločiti, kaj je boljše, kaj zdravejše.”
To potrjuje tudi Katja Kavčič. S svojim življenjem kuharice, gostinke. Z njo se začne nova doba gastronomije na Slovenskem. Vse svoje življenje je posvetila negovanju vipavske kulinarike in jo že pred več kot dobrim desetletjem povzdignila na raven najboljše gostilne v Sloveniji. Tudi njena, Gostilna pri Lojzetu (prvič omenjena leta 1897, ki zdaj že več let domuje na dvorcu Zemono), odkoder izhajajo že tri generacije gostincev iz Dornberka, je usodno povezana z gibanjem Slow food. Avtohtono kulinariko z avtohtonimi sestavinami so pričeli negovati v Dornberku dosti prej, ko je Carlo Petrini leta 1987 v Parizu ustanovil to svetovno gibanje. Tako je bilo decembra 1995 več kot logično, da se je ustanovna večerja slovenskega gibanja Slow Food zgodila pri njih. A naziv prva dama slovenske kulinarike je pri Katji Kavčič mnogo več od strokovnega priznanja. Ona je najprej Človek z veliko začetnico. Ženska, ki ve, da gost v gostilno ne pride zgolj po tisto, kar je na krožniku ali v kozarcu, zato vselej poudarja svojo maksimo, ki jo tudi zares živi: “Jaz sem srečna, ko je gost srečen.” in “Gost postane tvoj človek. ”
In čeprav je gostinstvo poklic, ki ga opravlja s srcem in dušo, cela, vsa, vendarle z nekaj trpkosti prizna, da je tako garaški, da tudi veliko vzame. Precej zdravja. Najbolj pa trpi družina. “V gostilniški družini malokrat začutiš objeme” pravi. Je tudi mama še enega velikega mojstra slovenske kulinarike, chefa Tomaža Kavčiča, ki je svojo mentorico že davno presegel, pravi ponosno. Je tudi sommelierka. Ljubiteljska športna revolverašica. Nesojena gimnastičarka, rokometašica in zobarica. Brez obžalovanj. Z vedenjem, da ji je gostinstvo dalo veliko. Vsaj toliko kot ona njemu.
Naša majhna dežela je svojo identiteto vrednosti našla tudi v kuhinji. Čeprav se zdi, da v svetu kulinarike prevladujejo moški, se je to pri nas pravzaprav zgodilo z ženskami. Sloviti razsvetljenec in jezikoslovec Valentin Vodnik je takole zapisal v svojih Kuharskih bukvah, tiskanih v Ljubljani leta 1799: “Ne le samo navada, ampak tudi spodobnost je, da ženske kuhajo. Žene so skrbnejše za snalažljivost, iz njihovih čednih rok je vse prijetnejše, one se znajo urejnejše obračati, imajo bolj ojster pokus, bistrejši poduh za razločiti, kaj je boljše, kaj zdravejše.”
To potrjuje tudi Katja Kavčič. S svojim življenjem kuharice, gostinke. Z njo se začne nova doba gastronomije na Slovenskem. Vse svoje življenje je posvetila negovanju vipavske kulinarike in jo že pred več kot dobrim desetletjem povzdignila na raven najboljše gostilne v Sloveniji. Tudi njena, Gostilna pri Lojzetu (prvič omenjena leta 1897, ki zdaj že več let domuje na dvorcu Zemono), odkoder izhajajo že tri generacije gostincev iz Dornberka, je usodno povezana z gibanjem Slow food. Avtohtono kulinariko z avtohtonimi sestavinami so pričeli negovati v Dornberku dosti prej, ko je Carlo Petrini leta 1987 v Parizu ustanovil to svetovno gibanje. Tako je bilo decembra 1995 več kot logično, da se je ustanovna večerja slovenskega gibanja Slow Food zgodila pri njih. A naziv prva dama slovenske kulinarike je pri Katji Kavčič mnogo več od strokovnega priznanja. Ona je najprej Človek z veliko začetnico. Ženska, ki ve, da gost v gostilno ne pride zgolj po tisto, kar je na krožniku ali v kozarcu, zato vselej poudarja svojo maksimo, ki jo tudi zares živi: “Jaz sem srečna, ko je gost srečen.” in “Gost postane tvoj človek. ”
In čeprav je gostinstvo poklic, ki ga opravlja s srcem in dušo, cela, vsa, vendarle z nekaj trpkosti prizna, da je tako garaški, da tudi veliko vzame. Precej zdravja. Najbolj pa trpi družina. “V gostilniški družini malokrat začutiš objeme” pravi. Je tudi mama še enega velikega mojstra slovenske kulinarike, chefa Tomaža Kavčiča, ki je svojo mentorico že davno presegel, pravi ponosno. Je tudi sommelierka. Ljubiteljska športna revolverašica. Nesojena gimnastičarka, rokometašica in zobarica. Brez obžalovanj. Z vedenjem, da ji je gostinstvo dalo veliko. Vsaj toliko kot ona njemu.
Dr. Zora Žbontar je od leta 2013 zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije, na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost je višja kustodinja in skrbi za fotografsko zbirko. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2017 doktorirala iz umetnostne zgodovine. Je ena od vodij Mednarodnega trienala keramike UNICUM, ki predstavlja sodobno umetniško keramiko. Vključena je v evropske projekte ter je glavna in odgovorna urednica muzejske revije Argo. Zora je velika ljubiteljica umetnosti, knjig, knjižnic in vsega lepega.
27 min • 17. 01. 2026
Ivan Vogrič, zgodovinar, pisatelj in esejist, je kljub temu, da živi in dela v Ljubljani, še vedno zelo povezan s kraji svojega otroštva in odraščanja v Italiji – z Nabrežino in s Trstom –, tudi širšim prostorom, ki ga portretira v svojih delih. V svojih raziskavah in literarnem ustvarjanju se podaja v 19. stoletje ter v čas pred veliko vojno, pri čemer se posveča posameznim figuram, pogosto spregledanim posameznikom, ki so s svojimi ustvarjalnimi in znanstvenimi dosežki ter osebnimi zgodbami zaznamovali svojo dobo.
32 min • 10. 01. 2026
»Glasbo sem pisal tako, kot bi pisal dnevnik. Tisto, kar sem doživljal, kar sem razmišljal, kar se je dogajalo okoli mene. Za vsako pesem vem, o čem ali kom govori, komu je morda posvečena. Nekatere tudi moji prihodnosti.« To so misli našega radijskega portretiranca v oddaji Razkošje v glavi, glasbenika Aleksandra Mežka. Oddajo je pripravila Darja Groznik.
29 min • 03. 01. 2026
Red. prof. dr. Darja Zaviršek je ena ključnih raziskovalk in javnih intelektualk na področju socialnega dela v Sloveniji in širši regiji. S svojim raziskovalnim in družbeno angažiranim delom že desetletja bistveno prispeva k razvoju in ugledu socialnega dela in Fakultete za socialno delo. Njeno uspešnost izkazujejo domače in mednarodne znanstvene objave, ki jih najdemo v izjemnih bibliografskih seznamih. Kot primera prepoznavnosti v mednarodnem prostoru omenimo častno profesuro na najstarejši evropski univerzi za socialno delo Alice Salomon v Berlinu in prejem nagrade Eillen Younghusband, enega najvidnejših mednarodnih priznanj v disciplini socialnega dela. Je izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njeno znanstveno, pedagoško in javno delo pa dosledno uresničuje načela socialne pravičnosti in družbeno odgovorne znanosti.
28 min • 27. 12. 2025
Apolonija Simon je izjemna slovenska slikarka. Poleg umetniškega ustvarjanja je ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer od leta 1999 tudi poučuje. Vodenje oblikovne šole je prevzela v času, ko so težnje po selitvi srednje šole iz Križank dosegle vrhunec. Meni, da bi bila selitev iz poslopja, ki ga je arhitekt Jože Plečnik obnovil prav z namenom oblikovanja prostora za izobraževanje, velika napaka. V oddajo Razkošje v glavi je Apolonijo Simon povabil Miha Žorž.
25 min • 20. 12. 2025
