Z vodjo katedre za etnologijo Slovencev o vlogi pusta nekoč in danes, o tem, zakaj jo zanimajo prazniki in kaj lahko današnji družbi ponudi etnologija

V oddajo Razkošje v glavi smo, tudi zaradi pustnega časa, povabili dr. Matejo Habinc, vodjo katedre za etnologijo Slovencev na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Kot etnologinja veliko ve o pustu, veliko o praznikih, ki so bili tudi tema njene doktorske disertacije.

“Grobo rečeno: prazniki so mi šli bolj kot ne na živce. Ampak zakaj? Zaradi tega, ker so bile to priložnosti, in še vedno so, ki so bile tako simbolno nabite. (…) Tudi če se v vsakdanjikih ne družimo, ne razumemo, se je treba za praznike dobiti, vse je oproščeno, vse pozabljeno, vse bomo nadoknadili … Zanima me vsakdanjik, ampak prek teh simbolno izpostavljenih priložnostih ali zgoščenih tem. (…) To se mi je zelo dobro pokazalo v primeru Brežic in disertacije: da ne gre, kot je videti od zunaj, za priložnosti, ko smo spet vsi prijatelji in se krasno razumemo, ampak da so to še kako priložnosti, v katerih je ogromno napetosti, nesoglasij, neke tekmovalnosti. (…) Tudi to je kontinuiteta. Mene so te praznične napetosti vedno bolj zanimale kot pa vse te navidezno krasne teme v zvezi s prazniki.” 

Mateja Habinc, ki je leta 2010 postala vodja katedre za etnologijo Slovencev, je hvaležna, da lahko raziskuje in daje odgovore na vsakdanje in navadne plati našega življenja. Te vedno vidi v širšem družbeno-političnem kontekstu, kot etnologinja vidi pred in potem, zakaj in kako, kje in kdo. Pri tem ne vrednoti, ne ocenjuje, temveč strokovno in brez dlake na jeziku govori o stvareh, o katerih mnogi niti ne razmišljamo. Zakaj se je odločila za študij etnologije, zakaj so ji šli prazniki na živce in kaj je danes naloga etnologije?

Najprej pa smo ji zastavili tudi nekaj vprašanj o pustu in nanj pogledali skozi čas in s širšega družbenega vidika. Habinčevo namreč zanimajo ne le pustne šege in maske, temveč predvsem vloga pusta in spremembe pustnega praznovanja skozi prostor in čas. Opozarja, da se vloga pusta ni tako zelo spremenila, kot radi mislimo. Poleg druženja, zabave, smešenja cerkve in oblasti, klicanja pomladi, kakor danes radi označimo pust, je poglavitna vloga ekonomska:

“Pust je danes predvsem biznis.”

Nekoč je bila ta vloga pusta izražena bolj na individualni ravni (posameznike ali skupine so hodile od hiše do hiše in prosile za pusta hrusta), danes na družbeni: ko mesta prirejajo karnevale in med seboj tekmujejo za skupine mask, ki se bodo udeležile sprevoda, obisk turistov in zaslužek. Več o tem, pa o razliki med korantom/kurentom/kurentovanjem in Kurentom ter o tem, kako se je pust standardiziral, izveste v oddaji.

Špela Šebenik