Iskanje
Podpolkovnik Slovenske vojske in zgodovinar, ki ga navdušuje raziskovanje v arhivih
»Življenje nam prinaša takšna in drugačna presenečenja«, pove Matjaž Bizjak, doktor zgodovinskih znanosti, ki je bil rojen in še vedno živi v vasici Dolga Poljana, ki jo najdemo med Vipavo in Ajdovščino.
Dolga Poljana.
foto: Wikipedia.org
Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje na srednji-kmetijski šoli, saj so imeli, in še imajo doma kmetijo in kar nekaj obdelovalne zemlje. To je bilo zanj čudovit čas, ki ga je prebil s številnimi prijatelji, mnogi med njimi so danes uspešni vinarji. Ko je razmišljal kam naprej je imel v mislih celo vojaško akademijo nekdanje Jugoslovanske ljudske armade, vendar mu je oče to odsvetoval, češ tak študij ni za normalne ljudi. Po odsluženem vojaškem roku v Bihaću se je vpisal na študij zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ga leta 1990 končal. Ker zaposlitve ni bilo se je odločil, da vstopi v takratno Teritorialno obrambno in kasneje v Slovensko vojsko. In tu se fantastična zgodba šele začne. Matjaž Bizjak vstopi v italijanske vojaške arhive in razpleta Ariadnino nit dogajanja ob koncu I. svetovne vojne in dogajanje na takoimenovani rapalski meji.
Zgodovinarji so podobni rudarjem. Kadar namreč iščejo podatke v različnih arhivih, je to podobno, kot bi iskali rudo, tudi oni tako rekoč kopljejo med gorami arhivskega gradiva in včasih jih to mukotrpno, a tudi zanimivo delo takoj osreči s pomembnimi podatki, drugič pa je ves njihov trud neuspešen. Tako meni dr. Matjaž Bizjak podpolkovnik Slovenske vojske in zgodovinar, ki ga raziskovanje v arhivih navdušuje. Leta 1992 se je zaposlil v Teritorialni obrambi oziroma Slovenski vojski, kjer dela še danes.
Izpopolnil se je tudi na področju bojne pirotehnike in razminiranja ter dve leti kot uslužbenec Združenih narodov v okviru posebnega programa OZN vodil pregledovanje minskih polj, raziskoval minske nesreče in načrtoval humanitarno razminiranje Kosova. Za vtis kako poteka razminiranje minskih polj dodajam fotografije posnete na Kosovo v letih 1999-2001, ki so last Matjaža Bizjak.
V času vojne v Iraku in Afganistanu je daljše obdobje deloval tudi v ameriškem centralnem poveljstvu v Tampi na Floridi. V obdobju 2009-2011, torej v času napadov na Libijo, je opravljal dolžnost slovenskega predstavnika v italijanskem operativnem poveljstvu v Rimu. V tem času mu je bilo kot tujemu članu italijanskega obrambnega sistema omogočeno tudi delo v vojaških arhivih v Rimu. Tam je raziskoval predvsem takoimenovani- Alpski zid, sistem utrdb, ki jih je na meji s Kraljevino Jugoslavijo gradila Kraljevina Italija.
Alpski zid, vojašnica pod vrhom Slatnika, 2016.
foto: AndrejS.K
Na spodnjih dodanih slikah, ki so v zasebni lasti M.G, vidimo prodor italijanske vojske ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo. Ob tem so enote zasedle tudi utrdbe takoimenovane Rupnikove linije, ki naj bi bila protiutež italijanskemu alpskemu zidu, vendar ta linija ni odgirala svoje obrambne vloge.
Od januarja 2017 dela kot predstavnik Slovenije, na vojaški diplomatski dolžnosti v povezovalni pisarni zveze NATO v Beogradu.
Je tudi pisec več strokovnih člankov s področij slovenske vojaške zgodovine, pirotehnike in humanitarnega razminiranja.
Dr. Matjaž Bizjak želi uspešno končati delo v Beogradu in se vrniti v Slovenijo v Slovensko vojsko, kjer rad dela. Rad dela tudi doma na kmetiji, v vinogradu, sadovnjaku in v gozdu. Rad ima preprosto življenje.
Podpolkovnik Slovenske vojske in zgodovinar, ki ga navdušuje raziskovanje v arhivih
»Življenje nam prinaša takšna in drugačna presenečenja«, pove Matjaž Bizjak, doktor zgodovinskih znanosti, ki je bil rojen in še vedno živi v vasici Dolga Poljana, ki jo najdemo med Vipavo in Ajdovščino.
Dolga Poljana.
foto: Wikipedia.org
Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje na srednji-kmetijski šoli, saj so imeli, in še imajo doma kmetijo in kar nekaj obdelovalne zemlje. To je bilo zanj čudovit čas, ki ga je prebil s številnimi prijatelji, mnogi med njimi so danes uspešni vinarji. Ko je razmišljal kam naprej je imel v mislih celo vojaško akademijo nekdanje Jugoslovanske ljudske armade, vendar mu je oče to odsvetoval, češ tak študij ni za normalne ljudi. Po odsluženem vojaškem roku v Bihaću se je vpisal na študij zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ga leta 1990 končal. Ker zaposlitve ni bilo se je odločil, da vstopi v takratno Teritorialno obrambno in kasneje v Slovensko vojsko. In tu se fantastična zgodba šele začne. Matjaž Bizjak vstopi v italijanske vojaške arhive in razpleta Ariadnino nit dogajanja ob koncu I. svetovne vojne in dogajanje na takoimenovani rapalski meji.
Zgodovinarji so podobni rudarjem. Kadar namreč iščejo podatke v različnih arhivih, je to podobno, kot bi iskali rudo, tudi oni tako rekoč kopljejo med gorami arhivskega gradiva in včasih jih to mukotrpno, a tudi zanimivo delo takoj osreči s pomembnimi podatki, drugič pa je ves njihov trud neuspešen. Tako meni dr. Matjaž Bizjak podpolkovnik Slovenske vojske in zgodovinar, ki ga raziskovanje v arhivih navdušuje. Leta 1992 se je zaposlil v Teritorialni obrambi oziroma Slovenski vojski, kjer dela še danes.
Izpopolnil se je tudi na področju bojne pirotehnike in razminiranja ter dve leti kot uslužbenec Združenih narodov v okviru posebnega programa OZN vodil pregledovanje minskih polj, raziskoval minske nesreče in načrtoval humanitarno razminiranje Kosova. Za vtis kako poteka razminiranje minskih polj dodajam fotografije posnete na Kosovo v letih 1999-2001, ki so last Matjaža Bizjak.
V času vojne v Iraku in Afganistanu je daljše obdobje deloval tudi v ameriškem centralnem poveljstvu v Tampi na Floridi. V obdobju 2009-2011, torej v času napadov na Libijo, je opravljal dolžnost slovenskega predstavnika v italijanskem operativnem poveljstvu v Rimu. V tem času mu je bilo kot tujemu članu italijanskega obrambnega sistema omogočeno tudi delo v vojaških arhivih v Rimu. Tam je raziskoval predvsem takoimenovani- Alpski zid, sistem utrdb, ki jih je na meji s Kraljevino Jugoslavijo gradila Kraljevina Italija.
Alpski zid, vojašnica pod vrhom Slatnika, 2016.
foto: AndrejS.K
Na spodnjih dodanih slikah, ki so v zasebni lasti M.G, vidimo prodor italijanske vojske ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo. Ob tem so enote zasedle tudi utrdbe takoimenovane Rupnikove linije, ki naj bi bila protiutež italijanskemu alpskemu zidu, vendar ta linija ni odgirala svoje obrambne vloge.
Od januarja 2017 dela kot predstavnik Slovenije, na vojaški diplomatski dolžnosti v povezovalni pisarni zveze NATO v Beogradu.
Je tudi pisec več strokovnih člankov s področij slovenske vojaške zgodovine, pirotehnike in humanitarnega razminiranja.
Dr. Matjaž Bizjak želi uspešno končati delo v Beogradu in se vrniti v Slovenijo v Slovensko vojsko, kjer rad dela. Rad dela tudi doma na kmetiji, v vinogradu, sadovnjaku in v gozdu. Rad ima preprosto življenje.
Pot vaškega fanta, ki je postal zgodovinar, predsednik Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica. In tudi član Evropskega reda svetega Jurija hiše Habsburg-Lothringen, kjer zaseda mesto vicekomturja komture Slovenije. To je pot Aleksandra Hribovška, gosta v oddaji Razkošje v glavi.
27 min • 06. 12. 2025
Nataša Posel je dolgoletna direktorica društva Amnesty International Slovenije, ene najprepoznavnejših organizacij, ki se zavzema za človekove pravice, ozavešča javnost o položaju ranljivih družbenih skupin in izvaja različne kampanje ter izobraževalne dejavnosti. Nataša Posel vztrajno zagovarja enakopravnost, pomen enakosti, univerzalnost človekovih pravic in nedotakljivost človekovega dostojanstva. Njen dolgoletni boj za popravo krivic, ki so jih utrpeli izbrisani, in prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer romske skupnosti so prinesli pomembne spremembe v naši družbi. Natašo Posel je pred radijski mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
26 min • 29. 11. 2025
Avtor kuharskih knjig, med njimi imajo kar tri naziv Najlepša slovenska knjiga, samozaložnik, kulinarični entuziast, publicist, raziskovalec terena in človeških zgodb, svobodnjak, opazovalec. A te besede še zdaleč ne opišejo v celoti današnjega sogovornika oddaje Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Zunanji opazovalec dobi občutek, da Klemna Koširja obdaja oblak skrivnostnosti, a vendar je v svoji biti preprost. Predvsem pa ceni čas. Kompleksen odnos ima s preteklostjo. Vabljeni k poslušanju.
32 min • 22. 11. 2025
Matematik prof. dr. Tomaž Pisanski je letos prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Pri nas je utiral pot diskretni matematiki, torej tisti veji matematike, na kateri temelji vse računalništvo. A njegove osnovnošolske matematične ocene nikakor niso napovedovale uspešne kariere na tem področju, prej nasprotno. Toda prava učiteljica in nato matematična tekmovanja so povsem premešale karte ter Pisanskega navdušile za nov pristop k matematiki, ki pa je bil v tistem času sprejet le z veliko zadržanostjo, danes pa na njem temeljijo vse nenavadne zmogljivosti umetne inteligence. V svoji bogati karieri je med drugim na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil oddelek za teoretično računalništvo, sodeloval pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil in sourejal tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo Ars Mathematica Contemporanea, ter ustanovil Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko.
30 min • 15. 11. 2025
Navdušiti mlade za zgodovino in jim predati spoznanje, da to ni zaprašena veda, temveč znanje, ki osvetljuje in osmišlja čas, v katerem živimo, gotovo ni lahka naloga. To že več kot 20 let počne profesorica zgodovine in sociologije Špela Frantar, saj verjame, da je učiteljstvo ne le poklic, temveč poslanstvo. Do tega je sicer prišla po naključju – pričakovala je, da bo po študiju delala v slovenski obveščevalni službi, ne pa v razredu. Špelo Frantar smo spoznali v oddaji Razkošje v glavi!
33 min • 08. 11. 2025
